V četrtek obujamo spomine: 50 let Opel Rekorda D - pravi rekorder

Prelomni model za znamko Opel ni prinesel zgolj nove smeri v oblikovanju pač pa še precej večjo revolucijo na področju pogona.

V četrtek obujamo spomine: 50 let Opel Rekorda D - pravi rekorder (foto: Opel) Opel
14. 10. 2021

Modelna ponudba znamke Opel je dandanes v primerjavi s tisto izpred približno četrt stoletja ali nekoliko več neprepoznavna. Od tedaj sta v njej namreč ostali le Corsa in tedaj še precej sveža Astra, katerih pa v ponudbi ni bilo niti dve desetletji pred tem. Tedaj so namreč Evropskim cestam kraljevali modeli, kot so GT, Kadett, Ascona in pa... Rekord D. Slednji bo namreč prav janurja prihodnje leto praznoval 50. rojstni dan.

V 70. letih prejšnjega stoletja je bil namreč Opel še vedno trdno zasidran v naročju General Motorsa, ameriški avtomobilski gigant pa je imel z njim v Evropi velike načrte. Preko njega je namreč pogosto na staro celino 'izvažal' ideje, ki so se prijele v Novem svetu. Tako je recimo GT dobil vzdevek 'Mala Corvette', podobno pa se je dogajalo tudi z drugimi modeli. In tudi prestiža jim ravno po zaslugi Rekorda ni manjkalo.

Ravno Rekord četrte generacije pa je bil tisti avtomobil, ki je pomenil konec 'amerikanizacije' Oplovih avtomobilov, pa čeprav je predhodnik postal prodajna uspešnica s preko 1,2 milijona prodanih primerkov. Namesto tega je pomenil velik korak naprej, tako z vidika oblikovanja, kakor z vidika tehnike.

Nič več ameriškega

Karoserija je namreč, kot poudarjajo pri Oplu, izgubila podobo stekleničke, nadomestila jo je povsem nova, bolj funkcionalna podoba. Kljub temu so bile na voljo štiri karoserijske izvedbe s parom ali dvema vrat, športni kupe in pa karavan, poleg tega pa je bil na voljo tudi karavan s tremi vrati, parom sedežem in brez bočnih stekel za B stebričkom.

Sicer pa si Rekord II, kar je bila manj znana oznaka modela zanimiv tudi zaradi pogonskih opcij, ki jih je imel pod motornim pokrovom. Medtem ko je športna različica ponujala izključno šestvaljne motorje, je bila običajna na voljo tudi z dizelskim motorjem. Ne le to, Rekord D je bil prvi serijski avtomobil znamke Opel, ki je bil na voljo z dizelskim motorjem z močjo 44 kilovatov oziroma 60 'konjev' ki jo je iztisnil iz prostornine 2,1 litra. Kasneje je sicer na trg prišel deciliter manjši in kilovat šibkejši motor, v prototipni izvedbi z močjo 95 'konjev' ali 70 kilovatov pa je leta 1972 postavil kar 18 hitrostnih rekordov.

Na drugem koncu ponudbe pa je bil model Commodore B, sicer pozicioniran nekoliko višje, a temu primerno opremljen. Na voljo je bil namreč le s šestvaljnimi bencinskimi motorji, pri čemer pa je vrh predstavljala izvedba GS/E z dvolitrskim motorjem in močjo 118 kilovatov ali 160 'konjev' zahvaljujoč elektronskemu vbrizgu goriva. Njegova najvišja hitrost je posledično znašala za tiste čase zelo solidnih 200 kilometrov na uro.

Rekord D je tekom skoraj šestletne življenjske dobe, med januarjem 1972 in septembrom 1977 naposled po prodaji vendarle presegel svojega predhodnika. Kupca je namreč našlo kar 1.128.196 Rekordov, po vrhu tega pa še 140.827 Commodorjev B. In čeprav jih zaradi starosti le še redko videvamo na cestah, v Sloveniji še niso povsem izumrli. Trenutno se namreč po naših cestah po podatkih zastopnika vozi še 25 Rekordov.