Ko se preizkušanje avtomobilov preplete z gastronomijo, naravo in premišljeno zasnovano izkušnjo, dobiš dan, ki ga še dolgo ne pozabiš.
Prav takšno celodnevno doživetje nam je pripravil MINI Slovenija, ki je v sodelovanju z Wallis Motor Ljubljana organiziral elektrificiran road trip skozi enega najlepših kotičkov Slovenije – od Ljubljane, preko Krasa in Goriških Brd, vse do Tavarneta Estate. Z nami so bili najnovejši električni modeli Mini: Cooper E, Aceman SE in Countryman SE ALL4, ki so se vsak po svoje izkazali – na cesti, v udobju in z značilno mini igrivostjo.
MINI, a nič majhno
Naše druženje se je pričelo zgodaj zjutraj v ljubljanskem salonu Wallis Motor, kjer smo si privoščili kavo, za nekatere prvo jutranjo, za druge med nami pa tudi že tretjo, hkrati pa smo se že malce spogledovali z našimi spremljevalci. Na hitro smo si tudi ogledali ključne značilnosti vsakega izmed treh modelov. Novi Mini Cooper E je morda videti najmanjši in najbolj klasičen med trojico, a z močjo 135 kW in dosegom do 305 km (WLTP) ponuja več, kot bi pričakovali. Njegova agilnost in odzivnost sta idealni za mestne ulice in hitre ovinke.
Mini Aceman SE, popolna novost v ponudbi, je urban SUV z izrazitim karakterjem. Električni pogon razvije 160 kW, baterija pa ponuja do 406 km dosega, kar je znotraj razreda več kot spodoben podatek. Njegova notranjost je izrazito digitalizirana, z velikim okroglim OLED zaslonom v središču, ki deluje kot živahno tehnološko srce vozila.
In nato še največji med njimi – Mini Countryman SE ALL4, z dvema elektromotorjema, štirikolesnim pogonom in skupno močjo 230 kW. Gre za pravo potovalno alternativo v električnem svetu. Njegov deklariran doseg znaša do 433 km, a kot sva z Blažem Kričajem Režkom spoznala ob koncu dneva – številke na papirju ne povedo vsega. (Več o tem kasneje.)
Potepanje med vonji, okusi in razgledi
Po začetni predstavitvi smo se udeleženci – novinarji, influencerji in lifestyle ustvarjalci – razdelili v pare in se podali na pot. Čeprav so vremenoslovci napovedali precej deževen dan, so se oblaki nad Ljubljano razblinjali, le enkrat ali dvakrat nas je med potjo doletelo nekaj kapelj dežja. V vozilih smo se sproti izmenjevali in tako preizkusili vsak model. Že pot do Krasa je razkrila, kako električna Minijeva družina kljub tišini ponuja vozno dinamiko, ki ostaja zvesta dediščini znamke: neposrednost, natančnost in občutek za cesto. In včasih tudi preprost nasmeh, ko v ovinku začutiš, da je avto pravzaprav zelo živahen električni gokart.
Na Krasu smo najprej spoznali nekaj teorije o gojenju in nabiranju tartufov in posadili sadiko drevesa – tartufi namreč za svoj nastanek potrebujejo bližino drevesnih korenin, kar je za marsikoga med nami bil povsem nov podatek. Nato smo se v pasji družbi podali v gozd, kjer nam je kužek Erik pokazal tudi v praksi, kako išče in najde tartufe. Prijeten sprehod skozi gozd je ponudil tudi priložnost za spoznavanje in druženje, pa seveda tudi izmenjavo dosedanjih izkušenj z Minijem. Ko smo prispeli v Hišo Krasna, nas je tam že čakala mojstrsko pripravljena tartufova pašta.
Pot smo nadaljevali po gričevnatih briških cestah, ki so bile v popoldanskem soncu kot prizor z razglednice. Ni naključje, da Goriška Brda pogosto primerjajo s Toskano – pogledi s ceste so zares dih jemajoči. Več udeleženk je kasneje pripomnilo, kako zelo so potrebovale tak odklop – dan brez vsakdanjih skrbi, obdan z naravo, okusno hrano in prijetno družbo. In vsi smo se strinjali: to ni bil test avtomobila, to je bil mini oddih – prav v duhu imena.
Naša naslednja postaja, Villa Eva, nas je v središču oljčnih nasadov pričakala z degustacijo lokalnih oljčnih olj, kjer smo v mirnem ambientu spoznavali, kako različni so lahko okusi, ki jih sicer jemljemo kot samoumevne. A še preden smo se poglobili v olja, smo dobesedno ostrmeli ob pogledu na milo rečeno očarljiv razgled, ki so dopolnili Miniji. Priložnosti za fotografiranje in snemanje selfijev seveda nihče ni želel zamuditi. Nekdo med nami je pripomnil, da bo to naslovna fotografija tega dne, in zares so prav tam nastali najbolj slikoviti posnetki, o tem smo se vsi strinjali.
Po ogledu predelave oliv v oljčno olje smo se odpeljali še do Tavernate Estate, kjer smo si ob bazenu, s pogledom na griče in v sproščenem vzdušju, ki bi ga lahko brez težav podaljšali še za en dan, privoščili še pozno kosilo. Ambient, postrežba in hrana – vse je bilo na nivoju, brez pretencioznosti, a z občutkom.
Ko se prižge "rezerva"
Na poti nazaj v Ljubljano pa sva z Blažem spoznala tudi manj romantično plat električnega vozila, to, kar vsak lastnik električnega avta prej ali slej sreča – tako imenovan range anxiety, kar bi lahko v slovenščino prevedli kot strah pred izgubo dosega. Najin Countryman SE je sicer na papirju zmožen več kot 400 km, a kombinacija vožnje po klancih, preklapljanja voznih načinov in klimatizacije je očitno naredila svoje. Doseg je začel hitro padati in zadnje kilometre sva z Blažem spremljala skoraj v tišini – vsak nov kilometer bližje polnilnici je bil razlog za tiho zmagoslavje. Polnilnico sva dosegla dobesedno v zadnjem trenutku. In nisva bila edina, še nekaj popotnikov je morali »doliti« nekaj energije.
A tudi ta del izkušnje je bil dragocen. Namesto idealizirane slike elektromobilnosti smo dobili vpogled v resnično vsakdanjo dinamiko lastništva – vključno s planiranjem poti, spremljanjem dosega in iskanjem polnilnic. A prav v tem je čar: električna prihodnost je resnična in že tukaj, le naučiti se jo moramo živeti.
Zaključek? MINI, maksimalna izkušnja
Celoten dan je bil premišljeno sestavljen mozaik iz užitka v vožnji, lokalnih okusov in naravne lepote. Vozila so navdušila z različnimi karakterji – Cooper E je bil zabaven in agilen, Aceman je zablestel kot urbana svežina, Countryman pa kot resna, udobna potovalna izbira. In čeprav dan ni minil brez zapletov, je prav vsak del izkušnje prispeval k občutku, da Miniji niso le električni avtomobili – so vozila, s katerimi se pišejo zgodbe.
