Z Ilko na treningu

7. 6. 2018
Deli

S Fordom Kugo na trening Ilke Štuhec visoko v gore.

Ford Kuga in naša Ilka imata skupnih kar nekaj stvari, a najbolj očitna skupna lastnost je ta, da se oba brezkompromisno spopadeta z vsemi izzivi. Ilka se seveda že intenzivno pripravlja na novo smučarsko sezono, a nam je omogočila vpogled v zakulisje, oziroma da od blizu pogledamo, kako trenira.

Urednik Avto magazina in komentator dirk formule 1 Dušan Lukič se je v družbi fotografa in dveh srečnih nagrajencev s Fordovo Kugo zapeljal na ledenik Kaunertal, ki je kljub skoraj poletnim temperaturam v dolini kazal pravo zimsko idilo.

Dan se je začel zelo zgodaj, saj smučarji v teh toplejših mesecih trenirajo ob prvem svitu. Še preden se je na smučišče pripeljala Ilka, so srečali reprezentanta v hitrih disciplinah Martina Čatra, ki je testiral smuči za superveleslalom. Proga je bila postavljena že od sončnega vzhoda in Martin je že od šestih zjutraj neutrudno menjal pare smuči in drvel med vratci.

Točno ob napovedanih petnajst do sedmih se je na še praznem parkirišču tik ob snegu ustavi Fordov kombi in iz njega je zlezla Ilka z ekipo. Nekaj članov je takoj začelo postavljati progo, Ilka se je začela ogrevati, mama Darja, kineziologinja Anja Šešum, trener Grega Koštomaj ter nova pridobitev ekipe, serviser Aleš Sopotnik, pa so pripravljali opremo. Ilka si je kljub ogrevanju vzela nekaj časa za fotografijo ali dve z nagrajencema, smučarskima navdušencema Janezom Podržajem in Markom Cvetkom. Ob sedmih, ko je vlečnica ob trening progi začela delovati, je bila pripravljena, saj časa ni veliko. Sneg je primerno trd le navsezgodaj in več kot kake tri ure treninga je v sončnih dneh nemogoče opraviti – včasih pa še manj, če so temperature previsoke.

Ekipa je bila prijazna: ko sta se nagrajenca pojavila na vrhu trening proge, da bi fotograf Aleš naredil nekaj fotk, je bil trener Grega takoj pri njih: ”Ni problema, počakajte eno vožnjo in vas peljem na progo, da boste vse skupaj videli od blizu.” Ponavadi to ni mogoče, tokrat je ekskluzivno bilo, z le nekaj metrov razdalje, naravnost med vratci.

Sneg je tokrat zdržal skoraj do enajstih, in ko se je ekipa spet zbrala pri Fordovem kombiju, je imela Ilka več časa za nagrajenca (in nekaj vprašanj). Potem so jo čakali še fizioterapija (poškodovano koleno sicer deluje dobro in po skoraj 50 dneh treningov na snegu jo boli le občasno), kosilo, nekaj počitka in potem še kondicijski treningi in treningi za moč. ”Sploh ne vem, kdaj dan mine,” pravi Ilka. ”Kar naenkrat je že pozno zvečer, in ker so vstajanja zgodnja, me samo še odnese v posteljo.”