Ne gre se za to, da bi bili naši južni sosedje tako gostoljubni, temveč…
Marsikateri Slovenec bo to poletje prečkal Pelješki most, ki velja za eno najbolj znamenitih konstrukcij na Jadranski obali in daleč naokrog. Moderna zgodovina Pelješkega mostu se sicer začne leta 1997, ko je takratni dubrovniško-neretvanski župan Ivan Šprlje, predstavil idejo, da bi avtocesta proti Dubrovniku morala preko mostu prečkati Pelješac in tako zaobiti Bosno in Hercegovino. Čeprav je bila hrvaška politika sprva skeptična, je Pelješki most leta 2000 že našel svoje mesto v prostorskem načrtu Dubrovačko-neretvanske županije.
Hrvatom je bilo v interesu povezati celotno Jadransko obalo z avtocesto, kar bi omogočilo enostaven dostop za turiste in posledično razvoj regije. Hrvaški premier Ivo Sanader je tako, ko je avtocesta skoraj dosegla Split in so bili gospodarski kazalci pozitivni, začel podpirati idejo o izgradnji mostu. Leta 2005 so se brez pravih priprav prvič začela dela na mostu. Ideja o Pelješkem mostu je postala simbol povezanosti Hrvaške, saj bi zgraditev mostu olajšala prometno povezavo z južnim delom države, zlasti Dubrovnikom, in obenem zmanjšala potrebo po prečkanju meje z Bosno in Hercegovino.
Inženirski podvig pod katerega se podpisuje Slovenec
Pelješki most je bil tako odprt 26. julija 2022 in velja za pravi inženirski podvig dolžine 2,4 kilometra - z višino 55 metrov, kar omogoča nemoteno plovbo pod njim. Projekt je bil zasnovan tako, da zdrži močne vetrove in potrese, kar je ključnega pomena za varnost in trajnost mostu. Nas pa je zanimalo, zakaj je ta konstrukcijska mojstrovina, pod katero se podpisuje gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, na voljo brez plačila cestnine.
Pelješki most je namreč od vsega začetka definiran kot projekt brez mostnine. Kot je med svečano otvoritvijo mostu potrdil Oleg Butković, podpredsednik Vlade in minister za morje, promet in infrastrukturo, "Mostnine ni, ne sedaj ne v prihodnosti. To je bilo od začetka tako definirano, zato je projekt tudi dobil evropsko financiranje."
Evropska unija je namreč financirala velik del projekta, saj je Pelješki most strateškega pomena za povezljivost regije in celotne Evrope. S financiranjem EU so bila postavljena tudi določena pravila, med katerimi je bila ena ključnih zahtev, da most ostane brezplačen za vse uporabnike. S tem se zagotavlja enakost dostopa za vse državljane in pospešuje prometno povezanost znotraj EU. Kar zadeva mostnin na Hrvaškem, je največ medijske pozornosti požela ukinitev mostnine za krški most junija 2020. Do takrat je pot s celine na Krk za osebna vozila stala 35 kun.
Preberite še: