Ko se ti mudi, hitra polnilnica pa se odloči, da bo počasna - zakaj?
Medtem, ko se električna vozila množijo, Slovenija zaostaja v razvoju hitrih polnilnic. Res je, da že imamo nekaj 350 kW polnilnic - predvsem po zaslugi ponudnika Ionity, ki je postavil 32 takšnih polnilnic na osmih lokacijah - ki v tem trenutku veljajo za vrhunec polnilne zmogljivosti, a so te redke in pogosto zasedene. Poleg tega velikokrat ne polnijo z obljubljeno hitrostjo, kar povzroča frustracije med uporabniki.
Kot je razvidno iz zgornjega videa, se je to nedavno pripetilo tudi nam. Vidimo lahko, da ena izmed ultrahitrih polnilnic polne s 118kW in druga celo le z desetino obljubljene hitrosti: 35kW. Torej, kaj je lahko razlog za takšno odstopanje?
Najpogosteje se zgodi, da polnejo počasneje zaradi pregrevanja polnilnice ali preobremenitve omrežja. Prav tako najhitrejše polnilnice pogosto uporabljajo baterijo za zagotavljanje visoke moči, vendar, ko se ta po hitrem polnjenju ali dveh izprazni, njena polnilna moč upade, dokler se zaloga energije ne dopolne nazaj, kar vodi do daljših čakalnih dob za uporabnike.
Seveda je potrebno upoštevati tudi zmogljivost avtomobilske baterije oziroma kakšno moč polnenja lahko sprejme. Trenutno je 350kW zmožen izkoristiti le Lotus Eletre, tik za njim je novi Porsche Taycan s 320kW. Recimo Tesle zmorejo prejeti le 250kW, BMW i4 pa se lahko polni zgolj s hitrostjo 180kW. Poleg optimalne zmogljivosti je potrebno upoštevati tudi trenutno temperaturno pripravljenost in napolnjenost baterije, saj se polnjenje po 80 odstotkih napolnjenosti zagotovo občutno upočasni.