Kaj se zgodi, če potnik ob izstopu iz avtonomnega taksija "pozabi" zapreti vrata? Problem. Velik problem.
Avtonomni taksiji naj bi poenostavili mestni promet, a v praksi se včasih zaplete že pri povsem osnovnih opravilih. V nekaterih delih Kalifornije je tako nastala prav posebna niša: ljudje so plačani zgolj zato, da zaprejo vrata robotaksija.
Vozila podjetja Waymo, ki po Los Angelesu vozijo brez voznika, imajo varnostno omejitev, zaradi katere ne nadaljujejo vožnje, če vrata po izstopu potnika niso popolnoma zaprta. Avto preprosto obstane – naj bo to ob robu ceste ali celo na voznem pasu – in čaka na človeško posredovanje. Ker sam tega ne zmore, na pomoč priskočijo vlečne službe.
Te so s podjetjem Waymo povezane prek aplikacije Honk, ki deluje kot nekakšen posrednik za nujne intervencije. Za preprost obisk in zapiranje vrat prejmejo približno 20 do 25 evrov, v primerih, ko je treba vozilo odvleči ali ga spraviti iz zastoja, pa plačilo naraste na okoli 60 do 80 evrov.
Čeprav se sliši preprosto, delo ni tako rožnato, kot bi morda pričakovali. Lastniki vlečnih podjetij opozarjajo, da aplikacija pogosto ne posreduje natančne lokacije vozila. To pomeni, da lahko voznik porabi precej časa za iskanje obstalega robotaksija, včasih tudi več deset minut ali celo uro. Ko se k temu prištejejo stroški goriva in izgubljen čas, se zaslužek hitro stopi.
Zato nekateri takšna naročila zavračajo. V San Franciscu, kjer so robotaksiji nedavno množično obstali zaradi izpada elektrike in nedelujočih semaforjev, so bila vlečna podjetja prav tako vpoklicana. A vsi niso bili pripravljeni sodelovati. Plačilo je po njihovem mnenju bistveno nižje od običajnih cen, ki jih sicer zaračunavajo za klasično vleko vozil.
Težave bi se lahko v prihodnje zmanjšale z novo generacijo avtonomnih vozil. Waymo namreč že preizkuša nove robotaksije znamke Zeekr, ki imajo samodejna drsna vrata, podobna tistim pri enoprostorcih. Ta se lahko zaprejo brez pomoči potnika, kar bi odpravilo enega najbolj nenavadnih stranskih učinkov avtonomne mobilnosti.
Zgodba lepo pokaže, da razvoj samovozečih vozil še zdaleč ni zaključen. Tehnologija, ki zmore predelati zapletene prometne odločitve, se lahko namreč še vedno ustavi pri nečem tako preprostem, kot so – odprta vrata.
