Zgodovina: Bentley – 100 let odvisnosti od hitrosti

Britanske avtomobilske znamke so znane po dveh stvareh: želji po hitrosti in udobju. To velja vsaj za tiste, ki so preživele burno avtomobilsko zgodovino Otoka, mednje pa se brez dvoma uvršča tudi Bentley, ki je združil potrebo po dirkanju z željo po udobju. Kako je torej znamki, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let obstoja, uspelo prebroditi prvo stoletje in ugled obdržati vse do danes?

Zgodovina: Bentley – 100 let odvisnosti od hitrosti (foto: Bentley) Bentley
25. 4. 2018

Kakršen je ugled znamke danes, takšni so bili tudi njeni začetki. Ustanovitelj znamke Bentley je bil namreč Walter Owen Bentley (rojen leta 16. septembra 1888), ki je prihajal iz zelo premožne britanske družine. Živeli so v Londonu, kamor so se preselili iz Yorkshira, kjer je živela Walterjeva babica, z možem sicer zaslužna za celotno premoženje družine. Tega sta pridobila z bančništvom in kopanjem bakra v Avstraliji, preden sta se vrnila v domovino.

V otroštvu je Walterja, kakor se od otroka njegovega stanu v Veliki Britaniji skoraj pričakuje, zanimal kriket. A še bolj kot nad športom se je navduševal nad vlaki in železnicami. Kmalu je bilo zato jasno, kam ga bo pot vodila, in namesto da bi nadaljeval formalno izobraževanje, je pri 16 letih, leta 1905, začel delati kot pripravnik v delavnici Great Northern Railway. Tri leta in pol je delal kot pripravnik po 55 ur na teden, s čimer je pridobil najrazličnejša znanja iz mehanike.

Sprva le po dveh kolesih

V vmesnem času, le leto dni po začetku pripravništva, pa so Walterja Owna navdušili motocikli, zato si je kupil svoj prvi motocikel znamke Quadrant z 2,5 kilovata moči ter postal zasvojen z dirkanjem. Motorje sta v istem času kupila tudi njegova brata Horace in Arthur. Skupaj so tako nastopali na najrazličnejših dirkah po celotnem Združenem kraljestvu, dokler Walter Owen ni kupil svojega prvega avtomobila in kot zastopnik za znamko začel dirkati z avtomobili francoskega proizvajalca D.F.P.

Za marsikoga je služenje vojaškega roka eno izmed bolj stresnih obdobij, kar pa ni veljalo za Bentleyja. Ob začetku prve svetovne vojne je bil namreč vpoklican, med služenjem vojaškega roka pa je predstavil številne rešitve za letalske motorje, tudi za podjetje Rolls-Royce. Ob odhodu iz vojske je zato prejel devet tisoč funtov nagrade, kar mu je prišlo prav le leto dni pozneje, ko je ob pomoči brata Horacea, Franka Burgessa, Harryja Varleyja in pilota Clivea Gallopa ustanovil svoje avtomobilsko podjetje Bentley Motors.

Začetki so bili skromni, a obetavni. Podjetje je začelo delovati v središču Londona, prvi avtomobil z naprednim, trilitrskim štirivaljnikom s 16 ventili in eno odmično gredjo je na cesto zapeljal septembra leta 1919, pri tem pa je bil zaradi svoje glasnosti deležen številnih kritik sosedov. Mlado podjetje se je zato že naslednje leto preselilo v severni del Londona v okraj Cricklewood, kjer so postavili prvo avtomobilsko delavnico.

Avtomobil se dokaže na dirkališču

Oba brata sta še iz časov zastopništva za znamko D.F.P. zagovarjala idejo, da je treba vozila – navsezadnje so le izdelovali športne avtomobile – preizkusiti na dirkališču. Da imata prav, se je pokazalo leta 1921, ko je šele drugi prototip podjetja nastopil in zmagal na dirki v Brooklandsu. A to ni bila nikakršna izjema. V prihodnjih mesecih in letih so številni Bentleyjevi avtomobili – oziroma njihove šasije, Bentley je namreč vse do leta 1940 izdelavo karoserij prepuščal specializiranim delavnicam – dosegali odlične rezultate na večini dirki, ki so se jih udeležili. Najbolj presenetljivo pa je bilo, da so bili to serijski avtomobili, v osnovi popolnoma enakim tistim, ki so jih proizvajali za običajne ljudi.

Kljub uspehom na dirkališču in razvoju novih večjih in močnejših avtomobilov pa se je podjetje zaradi slabih prodajnih rezultatov hitro znašlo v finančnih težavah. K sreči ga je pred propadom rešil Woolf Barnato, sin bogatega lastnika rudnika diamantov, ki se je v strahu, da bi njegova najljubša avtomobilska znamka propadla, odločil kupiti podjetje Bentley.

Barnato je podjetje vodil v dobrem in slabem. Po njegovi zaslugi je bila namreč ustanovljena tovarniška dirkaška ekipa Bentley Boys, hkrati pa mu je z bogastvom uspelo obdržati podjetje nad vodo po krizi, ki je sledila zlomu borze v New Yorku leta 1929. A tudi to ni trajalo dolgo in leta 1931 je Barnato razpisal stečaj podjetja. K sreči pa se je kaj hitro našel kupec, saj ga je pod krinko Britanskega vzajemnega sklada za 125.275 takratnih britanskih funtov kupil Rolls-Royce.

Podložnik aristokracije

Potezo Rolls-Roycea bi lahko označili za sovražni prevzem. Aristokratska znamka se je namreč s tem znebila najresnejše konkurence na trgu. Čeprav je ta nakup pomenil (začasen) konec za dirkaški oddelek znamke, pa je novi lastnik hitro odkril njen potencial, ko je želel dodati ščepec športnega duha svojim avtomobilom, ki so nato pridobili Bentleyjev logotip, in hitro so dobili vzdevek 'tihi športni avtomobili'. Znamka je znova oživela, njihove avtomobile pa so  hitro začeli kupovati nekateri najbolj slavni obrazi, na primer sir Malcolm Campbell in Archie Frazer Nash.

Med drugo svetovno vojno in prvih nekaj let po njej sta bili obe podjetji žrtvi močne zadolženosti države in posledično visokih davkov, zato je bila proizvodnja usmerjena v serijsko izdelavo avtomobilov, brez posebne pozornosti v videzu in prestižu. Poteza se je izkazala kot pravilna, saj sta si podjetji hitro opomogli, kar je Bentley leta 1952 proslavil s prvo generacijo modela Continental. Za podobo vozila je poskrbela karoserijska delavnica HJ Mulliner, avtomobil pa je s 190 kilometri najvišje hitrosti postala najhitrejša limuzina na svetu.

Čeprav je bil Continental za tisti čas izreden avtomobil, pa je hkrati pomenil vrhunec znamke. V prihodnjih letih namreč prodaja Bentleyjevih vozil ni šla dobro, z njo pa se je zmanjševal tudi njihov športni duh. Namesto da bi proizvajali lastne avtomobile, so po letu 1965 pri Bentleyju s svojimi značkami le še opremljali vozila znamke Rolls-Royce, kar pa športne vožnje željnih kupcev nikakor ni prepričalo. Več kot 25 let je trajalo, preden je na ceste leta 1991 zapeljala nova generacija modela Continental, izdelanega na močno predelani osnovi nezaželenega modela Mulsanne Turbo.

'Ljudski avtomobil' ponudi rešilno bilko

Vse pa se je spremenilo leta 1998, ko sta se po dveletni bitki znamki Rolls-Royce in Bentley ločili. Slednjo je namreč od matičnega podjetja odkupil Volkswagen in hitro začel intenzivna vlaganja v znamko. Ta se je tako leta 2001 po 71 letih znova vrnila na dirko za 24 ur Le Mansa, komaj dve leti pozneje pa je tam osvojila tudi prvo zmago v novi dobi. Volkswagnu je uspelo znamko vrniti tja, kjer je bila v svojih najboljših časih.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri