Žiga Samar nam je razkril to zabavno "avtobusno" pravilo slovenske reprezentance, ki se ga morajo držati vsi novinci

Slovenski reprezentant Žiga Samar je eden tistih, ki predstavljajo prihodnost slovenske košarke. Pri vsega 21 letih je podpisal pogodbo za evroligaško Albo, kjer so ga posodili nemškemu košarkarskemu
prvoligašu Hamburg Towers.

Žiga Samar nam je razkril to zabavno "avtobusno" pravilo slovenske reprezentance, ki se ga morajo držati vsi novinci (foto: Profimedia) Profimedia
31. 10. 2022

Prav v Hamburg se je Žiga preselil kmalu po evropskem prvenstvu v košarki, ki je bilo septembra na nemških tleh.

Žiga, na kakšen način se v največji meri premikate naokrog?

Največkrat razdalje premagujem z avtomobilom. Razdalje so predvsem omejene na relacijo dom-trening. Včasih se zapeljem še do trgovine. Dnevno torej ne naredim kaj dosti kilometrov, morda kakih 15. Ko se med poletjem vrnem v Slovenijo, največkrat uporabim kolo.

Vam torej avtomobil predstavlja bolj sredstvo za premagovanje razdalj?

Niti ne, po eni strani je že res način za premagovanje razdalj, po drugi strani pa mi predstavlja tudi užitek v vožnji. Ni pa tako, da bi sedel za volan le za sprostitev in se vozil malo naokrog. Je pa res, da ob vožnji vedno poslušam glasbo, ki pripomore k bistrenju misli in čiščenju glave.

Kaj pa poslušate?

Hm, vse. Od radia do različnih glasbenih albumov. Predvsem zvrsti prilagajam razpoloženju. Pred tekmo tako izberem kaj, kar me motivira, po tekmi pa bolj umirjene melodije.

Na kakšen način pa potujete v Slovenijo? Z avtom ali letalom?

Ko se odpravim domov, vedno sedem na letalo. Razdalje so prevelike, da bi se splačalo voziti z avtom. Do Hamburga z letalom (z vmesnim prestopanjem) potrebujem kakih 7, 8 ur.

Če bi šel z avtomobilom, bi potreboval precej več.

Koliko kilometrov letno pa prevozite?

Letos jih bom nekaj več, saj je dvorana za treninge bolj oddaljena od bivališča. Vsak dan jih naredim med 10 in 20 km, tako da pričakujem kakih 7 tisoč letno.

Uporabljate klubski avtomobil?

Seveda, vozim Toyoto Corolo Hibrid.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Žiga Samar (@ziga.samar)

In ste zadovoljni s hibridno tehnologijo?

Iskreno, to je moj prvi hibrid. Za zdaj je res super. Več ali manj se vozim po mestu, kar je dobro za porabo goriva, saj vozi pretežno na elektriko. Ko avtomobil zaženeš, je bolj tih, ko pa dobi na hitrosti in začne voziti na bencin, pa se sliši tudi zvok.

Kako dojemljivi pa so po vašem mnenju za elektrifikacijo Nemci?  

Doslej na to še nisem bil pozoren, ker sem tu le nekaj tednov. Vsi v klubu vozimo hibridne avtomobile, vključno z našim predsednikom, ki ima električnega. Nemci so po mojem mnenju precej odprti za elektrifikacijo, tudi v območju, kjer živim, je na voljo ogromno polnilnic za električne avtomobile.

Pred časom ste podpisali štiriletno pogodbo z nemško Albo. Kako pa je v pogodbi omejeno, s čim se lahko prevažate na okrog?

Omejitve seveda so.

Kot najbolj varna sredstva se omenjajo avtomobili, medtem ko se z motorji recimo ne smemo voziti. Mislim, da so take pogodbe stalnica v športnem svetu.

Kdaj pa ste naredili vozniški izpit?

Pri 18 letih, medtem ko sem igral v Španiji. Tam za razliko od Slovenije nisem imel prve pomoči in cestnoprometnih predpisov ločeno, temveč vse skupaj.

Prav tako ne potrebuješ minimalnega števila ur, v Sloveniji je to 21, ampak greš lahko že po prvi vožnji na izpit. Če si namreč prepričan, da si pripravljen.

Je šlo vse kot po maslu?

V resnici sem izpit naredil šele v drugem poskusu, CPP in prvo pomoč pa v prvem.

Slednje je sploh presenetljivo, saj sem izpite opravljal v španskem jeziku, zato sem mislil, da bo precej težje.

Na glavni vožnji pa sem nevede na pol izsilil vozilo, zato sem izpit dobil šele ob drugi priložnosti.

Koliko časa pa je potrebnega za vozniški izpit v Španiji?

Osebno sem potreboval kake tri mesece. Precej dolgo sem se pripravljal na pisni izpit, a so bili v avtošoli dokaj prilagodljivi, saj so bili znanci mojega takratnega trenerja.

Avtomobila doma, v Sloveniji, ne pogrešate?

Ne, če ga potrebujem, si izposodim očetovega.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Košarkarska zveza Slovenije🏀🇸🇮 (@kzs_si)

Pred časom ste se vrnili z evropskega košarkarskega prvenstva v Nemčiji. Kako vas je kot novinca sprejela reprezentanca?

Zelo lepo! Res sem hvaležen, prav tako so mi priskočili na pomoč pri adaptaciji.

Kakšno pa je razpoloženje na košarkarskih avtobusih na poti na tekme?

Vedno iz zvočnikov doni glasba. V Nemčiji sem bil jaz odgovoren za zvočnike, saj sem najmlajši. To je neko nepisano  pravilo. Sicer pa smo poslušali zelo raznoliko glasbo.

Sanjski avto že imate?

V resnici o tem niti nisem kaj dosti razmišljal, najprej moram počakati, da si ga bom sploh lahko privoščil. (smeh) V športu so pogosto prisotni klubski avtomobili, zato ga, dokler aktivno igram košarko, niti ne bom potreboval, saj bi stal v domači garaži.

Katera pa je bila doslej vaša najdaljša vožnja?

Letos poleti, ko smo s prijatelji šli na morje, v Biograd na moru.

Preberite si še: Sanjski Dodge Charger, ki je našel svoje mesto v garaži tega slovenskega glasbenika

Kaj vas na cesti najhitreje spravi ob živce?

Ko nekdo stoji pred menoj na semaforju in ko zasveti zelena luč, obstane na mestu, ker je zatopljen v telefon.

Za kaj pa bi si sami najhitreje prislužili prekršek?

Hm, najverjetneje zaradi smernikov ob izvozu iz krožišča.