Vedno več avtomobilskih proizvajalcev napoveduje slovo od motorjev z notranjim izgorevanjem do konca desetletja, hkrati pospešeno razvijajo električne avtomobile. Na vprašanji, ali bodo ti dovolj dostopni in ali bo polnilna infrastruktura dovolj razvita, še ni dokončnega odgovora.
Napovedi opuščanja bencinskih in dizelskih pogonskih strojev je dodatno pospešila Evropska komisija s sprejemom osnutka zakonodaje, s katero naj bi do leta 2035 povsem prepovedali prodajo novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Osnutek predvideva tudi zaostritev pri zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, ki bi se morali po aktualni zakonodaji do leta 2030 zmanjšati za 37,5 odstotka v primerjavi z letom 1990, po novem predlogu pa naj bi ta številka znašala že 55 odstotkov. Avtomobilski proizvajalci, ki takšnih zaostritev ne odobravajo in opozarjajo, da odpravljanje motorjev z notranjim zgorevanjem sproža vrsto vprašanj, začenjajo dojemati, da z avtomobili, ki jih poganjajo naftni derivati, ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev. Zato so se začeli pospešeno pripravljati na dan potem in se preusmerjati k električnim pogonom.
Slovo večinoma okoli leta 2030
Precej zgodaj so se za takšno smer odločili v Volkswagnu. Upravni odbor je sprejel strategijo, po kateri bodo med letoma 2033 in 2035 v Evropi opustili motorje z notranjim zgorevanjem, V ZDA in na Kitajskem se bo to zgodilo malo kasneje, medtem ko bo na manj razvitih trgih zakasnitev precej daljša.
Opel, nekoč zelo močan Volkswagnov tekmec, je napovedal, da bo do leta 2028 v Evropi postal povsem električna znamka. Pokazatelj resnosti tega je bila tudi predstavitev električnega konceptnega avtomobila, ki ga je navdihnila Opel Manta iz sedemdesetih let. Serijski model je predviden za sredino desetletja, sicer pa Opel pri svojih štirih modelih že uporablja električni pogon.
Koncern Stellantis, katerega del je tudi Opel, sicer napoveduje štiri nove platforme za električna vozila, ki bodo z enim polnjenjem lahko prevozila od 500 do 800 kilometrov. Kot član Stellantisa jih bo lahko uporabljal italijanski Fiat, ki se namerava posloviti od motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2030. Prehod na električne pogone pomeni za Fiat radikalno spremembo, kajti trenutno imajo Italijani v svoji ponudbi le en popolnoma električni model, 500e.
Velika vlaganja v elektrifikacijo odveč načrtuje tudi Ford. Njegov prvi električni avtomobil na novi modularni platformi je napovedan že za bližnjo prihodnost. Leta 2023 bo to verjetno električno gnan križanec, ki ga bodo izdelovali v matični tovarni v Kölnu. V ta namen bodo v posodobitev in prilagoditev proizvodnje vložili kar milijardo evrov. Še precej več bodo vložili v celotno elektrifikacijo, ki se bo zgodila do leta 2030 in jih bo skupaj stala 22 milijard evrov.
Renault, ki velja za enega pionirjev električne mobilnosti in ima s svojim prvencem Zoejem ter z električnim Kangooojem že več kot desetletje izkušenj, sicer še nima povsem točno določeno, kdaj bo povsem opustil motorje z notranjim zgorevanjem, ima pa zelo jasno strategijo glede prihoda novih električnih avtomobilov. Že prihodnje leto bo namreč prišel nov Megane, ki bo imel tudi električni pogon, leta 2023 pa bo na ceste zapeljala tudi elektrificirana reinkarnacija nekoč priljubljenega Renaulta 5. Poleg tega so Renaultovi odgovorni že določili tovarne, v katerih se bodo posvetili samo proizvodnji električnih avtomobilov, ter lokacije za proizvodnjo in obnovo baterij.
Tudi švedski Volvo načrtuje radikalen obračun z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2030. Ni več govora o elektrifikaciji modelov, ampak o popolnem prehodu na električne avtomobile, ki naj bi jih v skladu strukturnimi spremembami prodajne mreže prodajali samo še po spletu. Za začetek bo na voljo električna izvedba modela XC40, v naslednji letih pa bo po napovedih sledila prava električna ofenziva.
Med znamkami, ki najbolj hitijo z elektrifikacijo, je britanski Jaguar, ki bo že od leta 2025 izdeloval samo še električne avtomobile. Natančneje, v naslednjih petih letih bo predstavil šest popolnoma električnih modelov križancev in popolnoma novo električno platformo. Uveljavljene serije, kot sta XF in XE, se bosta do konca leta 2025 poslovila brez neposrednih naslednikov. Jaguar je že odpovedal prihod novega XJ, je pa na novi platformi možen električni model z enakim imenom.
Hitijo tudi veliki trije
In kako se na elektrifikacijo pripravljajo trije nemški proizvajalci prestižnih avtomobilov? Audi se pospešeno pripravlja na slovo od bencinskih in dizelskih modelov. Za modele A3, A4 in A6 v Ingolstadtu ne načrtujejo naslednikov z motorji z notranjim zgorevanjem, zadnjo novo serijo naj bi predstavili leta 2026. Od leta 2035 nobena Audijeva tovarna ne bo več proizvajala motorjev z notranjim zgorevanjem, prav tako bodo zmanjšali ponudbo v nižjih razredih, bolj se bodo osredotočili na večje in razkošnejše modele.
Mercedes-Benz prav tako želi pospešiti svojo lastno električno ofenzivo in vse kaže, da se bodo od bencinskih in dizelskih motorjev poslovili prej, kot so predvidevali prvotni načrti. V njih je bilo zapisano leto 2039, vendar naj bi se to zgodilo že osem let prej. V Stuttgartu naj bi imeli tudi že pripravljene načrte za uvedbo novih platform za dodatne električne modele in za svoj lastni operacijski sistem programske opreme do leta 2024. Pričakujejo sicer, da bodo priključni hibridi ali povsem električna vozila konca desetletja predstavljala več kot polovico prodaje osebnih avtomobilov.
BMW napoveduje podobno, vendar so v Münchnu previdnejši glede popolne opustitve motorjev z notranjim zgorevanjem. Konkretnejši so pri hčerinski znamki Mini, in sicer bodo od leta 2031 prodajali le električne modele. Zadnji Mini z motorjem z notranjim zgorevanjem bo na trg prišel leta 2025, do leta 2027 naj bi polovico prodaje dosegli z električno gnanimi modeli.
Tudi zunaj Evrope ne počivajo
Z opuščanjem bencinskih in dizelskih motorjev ter s pospešenim uvajanjem električnih pogonov se ukvarjajo tudi proizvajalci avtomobilov na Daljnem vzhodu in ameriški strani Atlantika. Honda je napovedala, da bo leta 2040 nehala prodajati nove bencinske avtomobile, tudi vse hibridne modele. Namesto tega namerava postopoma povečevati delež vozil na električni pogon in gorivne celice v ZDA, Evropi in na Kitajskem, pri čemer naj bi do leta 2030 dosegla 40 odstotkov, do leta 2035 pa 80 odstotkov. Trenutno imajo Japonci v ponudbi le majhen električni avtomobil, Hondo E. Temu bodo leta 2024 sledili še drugi povsem električni modeli.
Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors (GM) je že januarja predstavil nov logotip znamke, ki naj bi s svojo modro barvo simboliziral čisto nebo in s tem tudi skrb za okolje. Do leta 2035 želijo Američani odpraviti emisije pri gospodarskih vozilih, kar bi moralo pomeniti konec za priljubljene poltovornjake s požrešnimi bencinskimi osemvaljniki. Ker je ta segment zelo priljubljen na ameriškem trgu, lahko pričakujemo kar precejšen pretres. V GM-ovi hčerinski znamki Cadillac pa so se zavezali, da bodo sorazmerno zgodaj prenehali uporabljati motor z notranjim zgorevanjem, to naj bi se zgodilo z letom 2030.
Večina avtomobilskih proizvajalcev ima torej pripravljene konkretne načrte za popoln odmik od avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, nekateri previdnejše, drugi s trdimi rezi. Na vprašanji, ali bo temu dovolj hitro sledila infrastruktura in kako se bodo odzvali kupci, še ni jasnih odgovorov. Številni še vedno dvomijo o električni mobilnosti, študija, ki jo je lani izvedel avtomobilski dobavitelj Continental, je na primer pokazala, da si 59 odstotkov Nemcev v prihodnosti ne more predstavljati nakupa električnih avtomobilov.