V večjih slovenskih občinah imajo urejena in ustrezno označena parkirna mesta za električne avtomobile, a se na njih znajdejo tudi takšni z bencinskimi ali dizelskimi motorji. In tudi električni avtomobili, katerih lastniki pozabijo, da je polnjenje na javnih polnilnicah časovno omejeno.
Z naraščanjem števila električnih avtomobilov so v številnih, predvsem večjih slovenskih občinah začeli zanje urejati tudi parkirna mesta na obstoječih in novih parkiriščih. Toda na ustrezno označenih parkirnih prostorih, ki so običajno ob električnih polnilnicah, so, zlasti ko v bližini ni prostih mest, parkirani tudi avtomobili, ki tam nimajo česa iskati. Torej tisti, ki jih poganjajo fosilna goriva, ali pa električni avtomobili, ki niso priklopljeni na polnilnico in so jih lastniki parkirali tam, misleč, da jim pripada posebno parkirno mesto.
Splošne določbe v zvezi s parkiranjem motornih vozil so zapisane v Zakonu o pravilih cestnega prometa, predpisane označbe pa opredeljuje Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, v katerem je med drugim zapisano, da je prometnima znakoma za parkirni prostor ali parkirno garažo lahko dodana dopolnilna tabla.
Na njej lahko upravljavec parkirišča določi način parkiranja; smer, v kateri je parkirni prostor; oddaljenost v metrih od parkirnega prostora; vrste vozil, ki jim je prostor namenjen; in tudi časovno omejitev parkiranja. To seveda pomeni, da morajo biti ustrezno označena tudi parkirna mesta za električne avtomobile, kjer je na dopolnilni tabli lahko določena tudi časovna omejitev parkiranja oziroma polnjenja.
V PRESTOLNICI BREZPLAČNO DO TREH UR
Pravila parkiranja so podrobneje opredeljena tudi v občinskih odlokih, v posameznih občinah pa za njihovo spoštovanje in kaznovanje tistih, ki jih ne upoštevajo, skrbijo pristojna komunalna redarstva. V Ljubljani so že pred sedmimi leti v okviru tako imenovanih zelenih ukrepov v sodelovanju z Elektrom Ljubljana na več lokacijah v mestnem središču in v nekaterih naseljih na obrobju postavili 25 polnilnic za električne avtomobile, vse s po dvema priključkoma in močjo 22 kilovatov.
Polnilno infrastrukturo so nato nadgradili s parkirnimi senzorji, ki uporabnikom javnih električnih polnilnic posredujejo podatke o zasedenosti polnilnih mest, saj se je pogosto dogajalo, da je voznik električnega avtomobila pripeljal do polnilnega mesta, ki naj bi bilo prosto – a v resnici ni bilo.
Parkiranje ob polnilnicah je za električne avtomobile brezplačno seveda le, če se oskrbujejo z elektriko. Vendar se morajo lastniki oziroma uporabniki električnih avtomobilov zavedati, da je parkiranje oziroma polnjenje na označenih parkirnih mestih dovoljeno največ tri ure.
V skladu z Odlokom o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana mora voznik vozila na električni pogon označiti čas prihoda na notranji strani vetrobranskega stekla tako, da je dobro viden in v celoti čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo. Tistim, ki tega ne storijo, prekoračijo dovoljeni čas parkiranja ali parkirajo avtomobil, ki nima električnega pogona, se obeta priporočena pošiljka z »lepimi pozdravi« mestnega redarstva in plačilni nalog z globo 80 evrov.
NAPAČNO PARKIRANJE JE ZELO POGOSTO
Podatka o številu primerov napačnega parkiranja na parkirnih mestih za električne avtomobile v prestolnici z ljubljanskega mestnega redarstva niso posredovali, so pa zaradi te problematike zelo nejevoljni pri Petrolu, ki ima električne polnilnice tudi izven svojih bencinskih servisov. Po njihovem so številni primeri napačnega parkiranja na parkirnih mestih za električne avtomobile velik problem, ki zavira razvoj električne mobilnosti.
Napačno parkirana vozila jim povzročajo poslovno škodo, obenem pa uporabnikom električnih vozil onemogočajo polnjenje vozil. Parkirna mesta zelo pogosto zasedejo električna vozila, ki niso priključena na polnilno infrastrukturo, torej ne uporabljajo storitve polnjenja.
Ti primeri so zlasti pogosti v prestolnici, kjer parkirna mesta zasedejo uporabniki električnih avtomobilov v lasti podjetij za souporabo vozil. Poleg tega pa so pogosto na mestih za polnjenje parkirani tudi avtomobili z bencinskimi ali dizelskimi motorji, ki ne potrebujejo oskrbe z elektriko.
Točnega podatka o številu takšnih primerov nimajo, so se pa s problematiko napačnega parkiranja na parkirnih mestih za električne avtomobile že obrnili na mestna redarstva, ki so pristojna, da v vseh tovrstnih primerih ustrezno ukrepajo.
A žal zaznavajo – to velja zlasti za Ljubljano –, da mestna redarstva niso dovolj učinkovita pri urejanju te problematike. K reševanju problema morajo v prvi vrsti aktivno pristopiti tudi operaterji souporabe vozil z zagotavljanjem in z večjo skrbnostjo, da uporabniki vozil njihovih avtomobilov ne kršijo cestnoprometnih predpisov in da upoštevajo druge uporabnike električnih vozil.
V MARIBORU ŠE BREZ PLAČILNEGA SISTEMA
V Mestni občini Maribor so pred meseci ukinili brezplačna parkirna mesta, ki so bila rezervirana za električna vozila in vozila na stisnjen zemeljski plin, in s tem vzpostavili enotno parkirno politiko. Še vedno pa so v štajerski metropoli posebej označena parkirna mesta za polnjenje električnih vozil. Občina ima v upravljanju 12 takšnih parkirnih mest na javnih površinah in na njih čas polnjenja ni omejen, saj še nimajo vzpostavljenega plačilnega sistema polnjenja na polnilnicah.
Po prvotnih napovedih naj bi ga sicer vzpostavili že v začetku lanske jeseni. Na teh parkirnih mestih redarstvo ne zaznava prekrškov oziroma parkiranih vozil z drugimi vrstami pogona. Poleg tega ima v Mariboru del parkirišč za električne avtomobile še eden od ponudnikov souporabe električnih vozil, vendar jih uporablja izključno za lastne potrebe in prijav glede nedovoljenega parkiranja ni.
Kršitev ne zaznavajo niti na 40 parkirnih mestih za polnjenje električnih avtomobilov, ki jih je občina dala v najem z razpisom. Medobčinsko redarstvo ne vodi statistike posameznih prekrškov s področja parkiranja posebej po vrsti vozila, ampak po opredelitvi prekrška. So pa lani za nepravilno parkiranje oglobili 11.096 voznikov ter s »pajkom« odpeljali 2328 nepravilno parkiranih in 405 zapuščenih vozil.
Tudi Medobčinsko redarstvo iz Kranja je na območju mestne občine v lanskem letu ugotovilo kršitve, ko so bila na parkirnih mestih, namenjenih izključno parkiranju vozil na električni pogon ali parkiranju vozil na električni pogon za čas polnjenja vozila, parkirana vozila, ki tega pogoja niso izpolnjevala.
Obravnavali so tudi vozila na električni pogon, ki so bila parkirana preko dovoljenega časa oziroma voznik ni označil časa prihoda, toda stanje ni alarmantno, saj so v povprečju izrekli dve globi mesečno. Lastnikom električnih avtomobilov je namenjenih 19 parkirnih mest v lasti občine. Podatka, koliko je takšnih še na zasebnih zemljiščih, nimajo, sicer pa bodo sledili strategiji postopnega povečevanja števila parkirnih mest glede na naraščanje števila električnih vozil.
NEPREGLEDNO IN VSE DRAŽJE POLNJENJE
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so se ob kritiki plačevanja parkirnine na parkirnih mestih za električne avtomobile obregnili tudi nad postopke in način obračunavanja polnjenja na javnih polnilnicah. Med drugim menijo, da polnjenje električnih avtomobilov vse bolj postaja nočna mora, ker poteka počasi; ponekod je treba plačati, drugje ne, a le redko je mogoče avtomobil napolniti brez aktivacije polnilnice s posebno kartico.
Oba največja slovenska ponudnika Elektro Ljubljana in Petrol čas polnjenja na polnilnicah z izmeničnim tokom in močjo do 22 kilovatov omejujeta na tri ure, na Petrolovih hitrih in ultra hitrih polnilnicah z enosmernim tokom pa začnejo že po 60 oziroma 40 minutah zaračunavati tako imenovani časovni pribitek.
Poleg tega so do uporabnikov neprijazni tudi načini plačila, saj nič ne pomaga, če električna polnilnica stoji v sklopu bencinskega servisa; plačilo s plačilno kartico ali celo gotovino namreč ni mogoče. To pa še ni vse, kajti ponudniki polnjenja razvrščajo uporabnike v različne cenovne razrede in pogosto zaračunavajo več tistim, ki uporabljajo kartico partnerskega ponudnika, ali pa razlikujejo tudi med prijavljenimi in začasnimi uporabniki.
Potrošniške organizacije so prek krovne Evropske potrošniške organizacije (BEUC) svoje pripombe in predloge posredovale tudi v okviru prenove Direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. V predlogih med drugim zahtevajo vzpostavitev goste mreže javnih polnilnih postaj za električna vozila, ki bodo dostopne vsem uporabnikom pod enakimi pogoji, obračun zgolj pretočene energije, osnovno ceno, ki bi morala biti enaka za vse uporabnike, in možnost plačila z običajnimi plačilnimi karticami prek kartičnih terminalov in po možnosti tudi z gotovino.
Bonton ravnanja na javnih polnilnicah
– Vozilo vedno parkirajte in polnite na mestu, ki je označeno za električna vozila. Upoštevajte časovno omejitev polnjenja.
– Če avtomobila ne nameravate polniti, ne parkirajte na prostoru, ki ima oznako za električna vozila.
– Prostor ob polnilnici ni namenjen celodnevnemu parkiranju. Ko avtomobil napolnite, ga čim prej umaknite, da omogočite polnjenje tudi drugim uporabnikom.
– Ne uporabljajte podaljškov ali adapterjev za polnjenje. Poskrbite, da z napetim kablom ne ogrožate drugih.
– Če je na prostoru za polnjenje električnih avtomobilov parkirano vozilo na fosilna goriva, pustite lastniku prijazno obvestilo.