Polnilna infrastruktura v Sloveniji - Oskrba z motnjami

Uporaba električnih vozil brez ustreznega javnega polnilnega omrežja in domačih polnilnic ne more zaživeti v predvidenem obsegu. Slovenija si je v Strategiji na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju zastavila cilj, da bo do leta 2030 na cestah vsaj 200.000 vozil na električni pogon oziroma približno petina sedanjega voznega parka.

Lani je bilo pri nas prvič registriranih 1.634 novih osebnih električnih avtomobilov oziroma 937 več kot leta 2019, kar pomeni, da se je prodaja več kot podvojila. Poleg tega je bilo prodanih še 44 priključnih hibridov, kar je tretjina več kot predlani. Po slovenskih cestah vozi že okoli 6.500 električnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil in v skladu z napovedmi prihoda novih modelov se bo ta številka letos verjetno še precej povečala.

Za oskrbo z električno energijo je po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev pri nas v omrežju 628 javnih polnilnic, medtem ko jih je neuradno precej več, tako da je njihovo število blizu cilja, ki ga je za leto 2020 predvidela omenjena strategija, to je 1.200 polnilnic. Če bomo sledili strategiji, jih bo leta 2025 že 7.000 in še čez pet let kar 22.300. To naj bi zagotavljalo optimalno razmerje med številom vozil na električni pogon in številom polnilnih mest, to je sedem vozil na eno polnilno mesto.

Težave z dostopnostjo in plačevanjem

Povsem drugače pa je pri preglednosti cen in dostopu do posameznih polnilnic. Število polnilnic ponekod niti ni največja težava, temveč sta to nedosleden plačilni sistemi ali pa dejstvo, da nekatere polnilnice niso opremljene s priključkom za polnjenje, ki ga potrebujejo uporabniki. Nezadostna infrastruktura lahko ovira prodajo električnih avtomobilov, velik delež električnih avtomobilov pa zmanjšuje željo po vlaganju države in lokalnih skupnosti v polnilno infrastrukturo.

Uporabniki električnih vozil imajo pri polnjenju precej težav, saj ima skoraj vsak ponudnik svojo prijavno aplikacijo ali identifikacijsko kartico. Operaterji polnilnic se namreč nikakor ne morejo dogovoriti za gostovanje po vzoru mobilnih komunikacij, čeprav po neuradnih informacijah pogovori med nekaterimi večjimi akterji že potekajo.

V Evropi in tudi pri nas je uveljavljenih več načinov obračunavanja, večinoma po času ali porabljeni energiji, ponekod zaračunajo pavšalni znesek ne glede na čas polnjenja in količino vsrkane energije. Vse omenjene oblike obračunavanja so nepopolne in so lahko tudi pristranske do določenih uporabnikov, obračunavanje po času je namreč ugodnejše za električna vozila z veliko močjo polnjenja. To je tako, kakor da bi na bencinski črpalki namesto količine natočenega goriva zaračunavali čas točenja. Prav tako noben način ne upošteva moči polnjenja, ki z uporabo omrežja (obračunske moči) vpliva na dejanski strošek polnjenja.

Toda po ugotovitvah nacionalnega Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) idealnega obračuna, ki bi uporabnike storitve polnjenja obravnaval enako kot odjemalca električne energije, pravzaprav ni in tudi ne bi imel smisla. V celotni storitvi polnjenja namreč dobava energije predstavlja zgolj majhen delež in nizek strošek. Regulator zato meni, da je polnjenja posebna tržna storitev, katere oblika in način obračunavanja se oblikujeta na trgu in ni potrebe, da bi ju predpisovali.

Vedno več hitrih polnilnic

Z električno mobilnostjo so se v zadnjih nekaj letih začela ukvarjati skoraj vsa večja slovenska energetska podjetja. Največji trgovec s pogonskimi gorivi Petrol ima 101 hitro polnilnico z enosmernim tokom, dodatnih 25 jih ima v upravljanju, v omrežju pa je še 39 takšnih z izmeničnim tokom (t. i. počasnih). Petrol naj bi že ta mesec imel več kot 200 električnih polnilnic, kmalu pa bo postavil tudi prvo ultrahitro polnilnico.

Poleg tega načrtuje postopno nadgrajevanje obstoječih novejših polnilnic, s čimer bo omogočeno polnjenje z večjo močjo, in sicer v razponu med 50 in 150 kW. Uporabniki lahko v novi aplikaciji OneCharge najdejo celotno Petrolovo električno polnilno infrastrukturo, ki jo lahko uporabljajo vsi, torej ne glede na državo, iz katere prihajajo. Polnjenje stane od 20 (za člane kluba Petrol) do 25 centov na minuto.

S čedalje večjim zanimanjem za vozila na električni pogon so tudi pri družbi OMV na petih bencinskih servisih vzpostavili visoko zmogljive polnilnice mreže Ionity, ki omogočajo največjo moč polnjenja do 350 kW. Gre za skupni projekt družb BMW, Daimler, Ford in Skupine VW, v okviru katerega načrtujejo povečanje števila polnilnih postaj povsod po Evropi na skupaj 400. Plačilo je možno z uporabniško kartico, s kreditno kartico z uporabo mobilne aplikacije za pametne telefone ali na spletnem mestu, torej enako kot pri spletnem nakupovanju. Polnjenje stane osem evrov ne glede na čas in izčrpano energijo.

Električne mobilnosti oziroma polnilne infrastrukture so se lotili tudi pri družbi MOL, ki je del konzorcija štirih podjetij v sektorju elektrike, nafte in plina. Skupaj s proizvajalci avtomobilov želijo ustvariti interoperabilno in nediskriminatorno omrežje napajanja električnih vozil. Trenutno imajo v Sloveniji 11 polnilnic na bencinskih servisih med Koprom in Lendavo. Uporabniki polnjenje lahko plačajo z gotovino ali s kreditno kartico, 5,90 evra je treba odšteti za običajno in 7,90 evra za hitro polnjenje, in sicer ne glede na količino porabljene električne energije ali trajanje polnjenja.

Na štajerskem koncu se elektromobilnosti ambiciozno loteva Energija Plus, ki ima za eno od nalog izgradnjo in razvoj polnilne infrastrukture za električna in hibridna vozila. Pod blagovno znamko NaPolni plus na 13 lokacijah upravljajo 20 polnilnih postaj, pri čemer je na vseh mogoče polniti in plačati energijo tudi z uporabo enostavne aplikacije Easy Park. Poleg tega imajo v svoji ponudbi tudi najsodobnejše hišne polnilne postaje in fotovoltaične nadstreške z integrirano polnilnico.

Uporabnikom električnih vozil so na voljo tudi številne polnilnice v lasti drugih slovenskih elektropodjetij. Razporejene so po vsej državi, informacije o polnjenju, dostopnosti in cenah pa so zbrane na aplikaciji gremonaelektriko.si. Velja omeniti, da na večini polnjenje ni več brezplačno, cena za minuto se začne pri enem centu, odvisna je od moči in hitrosti polnjenja. Še vedno pa obstaja tudi možnost brezplačnega napajanja – ob številnih trgovskih centrih so namreč postavljene polnilnice, ki pa so precej pogosto zasedene in včasih tudi v okvari.

Evropska Unija: realnost daleč od vizije

Večino držav Evropske unije čakajo v naslednjih letih veliki izzivi pri zagotavljanju ustrezne infrastrukture za oskrbo električnih vozil z energijo. Evropska komisija je namreč v strateške dokumente za prehod v nizkoogljično družbo zapisala cilj, da bo leta 2030 na cestah 30 milijonov električnih vozil. Za primerjavo, leta 2019 jih je bilo 615.000 oziroma 0,25 odstotka celotnega voznega parka. Torej bi se moralo njihovo število povečati kar za 50-krat.

Kot opozarjajo pri ACEA, so takšna pričakovanja daleč od uresničljivega. Ambiciozna želja komisije pa seveda tudi sproža vprašanje, ali in kako bo cilju sledila polnilna infrastruktura, predvsem postavljanje hitrih javnih polnilnic. Trenutno je v državah članicah EU in bivši članici Veliki Britaniji skupaj skoraj 200.000 polnilnic, in če bi sledili predvidenemu razmerju ena polnilnica na deset avtomobilov, bi se moralo njihovo število v desetih letih povečati kar za 15-krat!

Druga težava je zelo neenakomerna porazdelitev polnilnega omrežja, kajti tri četrtine javnih polnilnic za električne avtomobile so v štirih državah. To so Nizozemska, Nemčija, Francija in Velika Britanija, ki skupaj predstavljajo dobro četrtino ozemlja Evropske unije. Država z največ infrastrukture, Nizozemska, ima več kot tisočkrat več polnilnih mest kot država z najmanj infrastrukture, to je Ciper, ki ima vsega 38 polnilnih mest. Na Nizozemskem načrtujejo do leta 2030 zgraditi 1,74 milijona javnih in zasebnih polnilnic.

Analiza ACEA še razkriva, da je trenutno samo 28.586 polnilnih mest (eno od sedmih) primernih za hitro polnjenje z zmogljivostjo več kot 22 kW, medtem ko običajne polnilnice z manj kot 22 kW predstavljajo veliko večino in jih je 171.239. Nemško združenje avtomobilske industrije VDA pa opozarja, da lahko zaostanki pri gradnji polnilnic upočasnijo razvoj elektromobilnosti in zmanjšajo zanimanje za električna vozila, ter svari pred Evropo dveh hitrosti.

Pomembno je tudi polnjenje doma

Poleg javnih polnilnic imata pomembno vlogo v polnilni infrastrukturi tudi možnosti polnjenja na zasebnih mestih in na polnilni infrastrukturi podjetij, ki uporabljajo električna vozila. Polnjenje na običajnih gospodinjskih vtičnicah je za večino sodobnih električnih avtomobilov z zmogljivejšimi baterijami postalo prepočasno, zato je ob nakupu smiselno razmisliti o domači polnilnici (stenska polnilnica, t. i. wallbox), ki lahko čas polnjenja občutno skrajša in prilagodi delu dneva ali noči, ko električno vozilo ni v uporabi.

Na trgu je kar nekaj ponudnikov takšnih polnilnic, ki z ustrezno povezavo na domače omrežje zagotovijo oskrbo električnih avtomobilov. Večina omogoča celovito storitev, od ogleda in ocene omrežja na objektu do izdelave projekta in namestitve polnilnice. Ni zanemarljivo, da pri nekaterih avtomobilskih znamkah ob nakupu električnega avtomobila ponudijo tudi brezplačno polnilno omarico, ki brez pripravljalnih del stane okoli tisoč evrov. Na bolj množičen prihod električnih avtomobilov se prilagajajo tudi pri podjetju Porsche Slovenija, in sicer v svojo ponudbo pod blagovno znamko Moon uvajajo domače in javne polnilne naprave, sončne elektrarne ter hranilnike energije.

Zraven spada celotna storitev, ki obsega vse od svetovanja pri nakupu do osebnega preverjanja zmožnosti posameznega gospodinjstva. Najcenejša domača polnilna naprava stane 800 evrov, skupaj z montažo in modulom za dinamično vodenje pa okoli 1.600 evrov. Polnilnice in storitve znamke Moon niso namenjene samo lastnikom vozil koncerna Volkswagen, ampak tudi kupcem električnih vozil drugih znamk.

Medtem ko je namestitev polnilne omarice v individualnih hišah razmeroma enostavna, je nekoliko bolj zapleteno pri poslovnih in večstanovanjskih objektih. Nov zakon o učinkoviti rabi energije namreč vsebuje tudi obvezno postavitev polnilnic za električna vozila, in sicer vsaj eno polnilno mesto na 10 avtomobilov, pri čemer se upoštevajo tudi tip avtomobilov, tehnologija polnjenja in zasebna polnilna mesta, ki so na voljo.

Pri novih stavbah in pri večjih prenovah poslovnih stavb je treba vsako deseto parkirno mesto pred stavbo ali v garaži opremiti z električno polnilnico, vsako peto parkirno mesto pa z ustrezno napeljavo, ki omogoča namestitev električne polnilnice. Pri večstanovanjskih stavbah je treba narediti napeljavo za vsako deseto parkirno mesto. Pri prenovi to velja za vse stavbe, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Omogočeno pa bo moralo biti tudi dinamično upravljanje obremenitve in daljinsko upravljanje, da priključevanje novih polnilnih mest ne bo povzročalo preseganja obremenitve napajalnega omrežja.

Načini polnjenja

Počasno polnjenje

Polnjenje z izmeničnim (AC) tokom na eno- ali trifaznih vtičnicah, ki so podobne hiš­nim vtičnicam, največji tok (3 x) 16 A z maksimalno močjo polnjenja 3,7 kW (11 kW pri trifaznem napajanju) za manjša električna vozila in največji tok (3 x) 32 A z mak­simalno močjo polnjenja 7,4 kW (22 kW pri trifaznem napajanju) za večja električna vozila. Usmernik, ki pretvarja izmenično napetost v enosmerno, je vgrajen v vozilu.

Srednje hitro polnjenje

Polnjenje z izmeničnim (AC) tokom na posebnih eno- ali trifaznih vtičnicah, največji tok 32 A (dovoljene so tudi višje vrednosti), polnilna postaja in električno vozilo sta povezana s krmilnim vodom, ki omogoča krmiljenje moči polnjenja, maksimalna moč polnjenja 7,4 kW (22 kW pri trifaznem napajanju). Usmernik, ki pretvarja izmenično napetost v enosmerno, je vgrajen v vozilu. Ta način se večinoma uporablja za polnjenje na javnih polnilnih mestih.

Hitro polnjenje

Polnjenje z enosmernim (DC) tokom na posebnih vtičnicah, največji tok 400 A, napetost do 250 V, tipična moč polnjenja med 20 kW in 150 kW. Polnilna postaja in električno vozilo sta povezana s krmilnim vodom, ki omogoča krmiljenje moči polnjenja s priključki CHAdeMO in CCS. Usmernik je v polnilni postaji, moči polnjenja pa so velike, zato so polnilne postaje za polnjenje v DC-načinu tudi večje in primerne za vzpostavitev večje polnilne infrastrukture.

Število polnilnic po državah

• Nizozemska       50.824
• Danska       2.817
• Poljska       884
• Estonija       391
• Portugalska       1.791
• Finska        2.145
• Romunija       344
• Francija       30.367
• Slovaška       649
• Nemčija       40.517
• Slovenija       628
• Grčija       61
• Španija       5.769
• Madžarska        735
• Švedska       8.792
• Irska       1.076
• Velika Britanija       28.538
• EU + Velika Britanija       199.820

Bonton na javnih polnilnih mestih

– Vozilo vedno parkiramo in polnimo na mestu, označenem za električna vozila. Če ne nameravamo polniti, parkiramo drugje.

– Po končanem polnjenju vozilo čim prej umaknemo s polnilnelga mesta in tako omogočimo polnjenje drugim uporabnikom.

– Ne uporabljamo podaljškov ali adapterjev za polnjenje in poskrbimo, da z napetim kablom ne ogrožamo drugih.

– Če je na prostoru za polnjenje parkirano vozilo na fosilna goriva, pustimo lastniku prijazno obvestilo.