S koncem leta 2021 je Slovenija končno dobila težko pričakovano elektronsko vinjeto, s čimer so pri Darsu dosegli še en pomemben mejnik. A izzivov je pred njimi še veliko, kar nekaj že v prihodnjem letu, za njihov potek in rešitev pa še zdaleč niso odgovorni zgolj sami.
Slovenski avtocestni križ je v osnovi zaključen že kar nekaj časa in skoraj pozabljeni so časi, ko so številni očetje trepetali pred kolonami vozil na Trojanah ali pa pri Črnem Kalu, ko so se trume dopustnikov valile proti morju oziroma nazaj domov. Še več, dokončani so tudi številni priključki, pomurska hitra cesta in tako dalje. Na prvi pogled se vsaj prebivalcem, ki živijo bolj v osrčju naše države, morda zdi, da je DARS z vsemi glavnimi projekti – izjema je le še nekaj sivih con – zaključil in da jih čaka le še vzdrževanje obstoječe mreže, ki smo mu vsako leta priča predvsem v poletnih mesecih. Pika na i je bila uvedba elektronskih vinjet, s katerimi so nadomestili dosedanje v obliki nalepk. A le delno. S prvim januarjem so namreč v uporabo prišle le celoletne elektronske vinjete, medtem ko bodo tedenske in mesečne na voljo šele z začetkom februarja.
Vseeno pa situacija še zdaleč ni tako brezskrbna, kot se zdi. Avtomobilov in tovornjakov je namreč iz dneva v dan več, avtoceste so vse bolj polne, dolge kolone na mestnih vpadnicah, ki potovanje podaljšajo vsaj za pol ure, če ne še več, pa so postale vsakodnevna stalnica; včasih se utegnejo pripetiti tudi čez vikend, če na avtocestnem odseku potekajo vzdrževalna dela ali pa se pripeti kakšna nezgoda. Daleč od tega torej, da bi izzivov upravljavcu državnega avtocestnega omrežja primanjkovalo. Še več, eden večjih se pripravlja že v prihajajočem letu.
Z nekaj izjemami, kot so vrhniški klanec in pa odsek avtoceste med Celjem in Slovenskimi Konjicami, kjer je vzpostavljen tretji pas za počasna vozila, je slovenski avtocestni križ v celoti opremljen z dvema pasovoma (in večinoma odstavnim pasom) oziroma tako imenovanim polnim profilom in v okolici ljubljanske obvoznice se posledično že kažeta dve ozki grli. Ti se nahajata na štajerski in primorski avtocesti in zdi se, da je njuna odprava naposled le pred vrati, vsaj na štajerski strani.
Kot nam je v izjavi za javnost zagotovil predstavnik za stike z javnostmi na Darsu, Marjan Koler, je namreč že stekel projekt za postavitev dodatnega tretjega pasu na relaciji med Domžalami in razcepom Zadobrova, kjer trenutno glavno prepreko predstavlja zahteva Direkcije Republike Slovenije za vode in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki sta na Ministrstvo za okolje in prostor podali zahtevo za presojo in pridobivanje okoljevarstvenega soglasja. Na tem področju naj bi se namreč nahajalo vodovarstveno območje, hkrati pa naj bi gradnja oziroma dodaten prometni pas povečala svetlobno onesnaženost, hrup in vibracije, s čimer se na Darsu ne strinjajo.
Če bo pristojno ministrstvo zavrnilo zahtevi za presojo vplivov, bi bil izbor izvajalca lahko zaključen že prihodnje leto, dela, ki bi potekala v dveh delih (prva polovica naj bi potekala med Šentjakobom in Zadobrovo), pa naj bi bila končana v roku enega leta.
Izdelava tretjega voznega pasu bo sicer zahtevala več kot le preusmeritev prometa na odstavni pas, saj ta ni prilagojen za obremenitve, ki jih prinašajo visoke avtocestne hitrosti. Potrebno bo namreč razširiti vozišče, ojačati vozno podlago. Poleg tega bodo izvedli še rekonstrukcijo sredinskega ločilnega pasu v tako imenovani nezeleni izvedbi, ki bo tudi omogočala nekaj več prostora za vodenje prometa. Ob razširitvi bo potrebno zagotoviti dovolj prostora še za odstavne niše – iz česar gre sklepati, da avtocesta ne bo imela več odstavnega pasu – in pa pospeševalne ter zaviralne pasove.
Čeprav so priprave na začetek projekta že stekle, pa je še težko napovedati, kako bo v času del potekal promet, saj projektna dokumentacija še ni pripravljena. Ta se namreč pripravlja skupaj z dokumentacijo, namenjeno gradnji tretjega voznega pasu na relaciji med Vrhniko in razcepom Kozarje. Vendar pa se na tem odseku dela še ne bodo pričela prav kmalu, saj bo tam (to je sedaj že potrjeno) potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. Bosta pa oba projekta pomenila precejšen zalogaj za Dars, ki bo zanju predvidoma namenil 89,3 milijona evrov, od tega manjši del v višini 36,6 milijona evrov za štajerski odsek.
Širitev obvoznice precej bolj kompleksna
Precej bolj kompleksen je problem pogostih zastojev znotraj ljubljanske obvoznice. Tudi zanjo je namreč predvidena širitev, ki pa je odvisna od številnih dejavnikov. Da bi z deli, ki bi zajemali razširitev obvoznice in pa vpadnih krakov na obvoznico, lahko začeli, bo potrebno spremeniti državni prostorski načrt, česar pa se na Ministrstvu za okolje in prostor še niso lotili. Hkrati gre za zahteven projekt, ki bo zahteval usklajeno modernizacijo cestnega prometa, uveljavitev ukrepov trajnostne mobilnosti in pa posodobitev železniškega prometa, kar pomeni, da na tem področju ni mogoče pričakovati obsežnih novosti. Se pa na Darsu po Kolarjevih besedah zavedajo problematike, zaradi česar bodo na vseh vpadnicah oziroma razcepih, kjer se na obvoznico priključijo štajerska, gorenjska, primorska in dolenjska avtocesta ter nekaj kilometrov pred tem, začeli uvajati sistem nadzora in vodenja prometa. V praksi to pomeni postavitev digitalnih zaslonov, ki bodo prikazovali morebitno spremenjeno najvišjo dovoljeno hitrost vožnje, čas potovanja ter druge ukrepe, ki bi utegnili povečevati pretočnost prometa oziroma razbremenjevati posamezne avtocestne odseke. Hkrati bo na vseh razcepih ter znotraj obvoznice nameščenih še 24 portalov za spremenljivo prometno signalizacijo nad avtocesto in 13 parov spremenljivih prometnih znakov.
Merjenje potovalnega časa pri Darsu sicer že dlje časa preizkušajo na Obrežju s pilotnim projektom, deluje pa prek samodejne povezave sistema s pametnim telefonom voznika oziroma potnika v vozilu prek povezave Bluetooth. Sistem deluje tako, da se samodejno prek omenjenega protokola poveže s pametnim telefonom, a le za toliko časa, da prepozna njegovo identiteto; enako se zgodi, ko prevozi naslednjo »kontrolno točko«, sistem pa nato izračuna čas potovanja glede na to, koliko časa je potreboval za pot od točke A do B. Kljub temu naj pri tem ne bi šlo za nepooblaščeno zbiranje podatkov, sistem pa naj bi tako zagotavljal popolno anonimnost uporabnikov. S tovrstnimi oddajniki oziroma sprejemniki Bluetooth naj bi sčasoma opremili bolj ali manj celotno omrežje, a po poročanju STA šele po tem, ko bo sistem preučila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Če bi ugotovila morebitne nepravilnosti, namreč lahko pride do uvedbe inšpekcijskega postopka, ki bi projekt vsekakor vsaj deloma zaustavil.
Poleg omenjenih del, ki naj bi se začela v prihodnjem letu, pa se pri Darsu v bližnji prihodnosti pripravlja še na nekaj večjih projektov. Največji je zagotovo tretja razvojna os in izgradnja hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem. Ta so stekla v mesecu avgustu, prvi odsek na sklopu Janina v dolžini 1,15 kilometra pa naj bi bil končan v roku 30 mesecev. Med preostalimi večjimi gradbenimi projekti, ki bodo sledili v prihodnjih letih, so nato še izgradnja hitre ceste med Novim mestom in Belo krajino, ki predstavlja južni del tretje razvojne osi, hitra cesta med Ptujem in Ormožem ter izgradnja avtocestnega priključka Kranj – sever.
Projekt izgradnje druge cevi predora Karavanke medtem poteka po načrtih. Do konca novembra 2021 je bilo namreč izkopanih 1.570 metrov oziroma 45 odstotkov vzhodne cevi. Delo sicer otežujejo precejšnje količine metana v nekaterih plasteh kamnin, delavci pa se soočajo tudi s povečanimi deformacijami v izkopanem delu, zaradi česar morajo v predor vgrajevati močnejše podporne ukrepe – debelejše plasti betona in dvojno armaturno mrežo. Preboj predora naj bi bil izveden septembra 2023, predor pa naj bi bil nato za promet odprt maja 2025.
Sektorsko merjenje: Tokrat pa čisto zares?
Eno izmed najbolj perečih vprašanj v povezavi s slovenskim avtocestnim omrežjem in varnostjo pa je zagotovo povezano s sektorskim merjenjem hitrosti. Gre za projekt, ki je bil v pilotni obliki prvič uveden že pred leti na relaciji od začetka predora Trojane do izvoza iz predora Podmilj v smeri proti Ljubljani, nato pa ga je lastnik, britansko podjetje 3M po okvari leta 2017 odstranilo. Pri Darsu naj bi ga nato po prvih napovedih nadomestili junija 2018, a do tega zaradi najrazličnejših zapletov še ni prišlo. V letu 2022 naj bi do tega naposled le prišlo, saj so bili z rezultati pilotnega projekta tedaj izredno zadovoljni. Zabeležili so namreč občutno zmanjšanje povprečnih hitrosti, s tem pa tudi upad števila prometnih nesreč.
Že v prihodnjih tednih naj bi tako po besedah Kolerja objavili razpis za sekcijsko merjenje hitrosti, vrednost projekta pa je ocenjena na 1,8 milijona evrov. S tem denarjem naj bi projekt izvajali v letih 2022–2024, sistemi za sekcijsko merjenje hitrosti pa naj bi bili nameščeni na odsekih Unec–Razdrto, Logatec–Vrhnika, višnjegorski klanec, Šmartno–Vodice, odsek čez Trojane, Arja vas–Celje, Slovenske Konjice–Fram in Sv. Jurij ob Ščavnici–Vučja vas. Gre sicer za nekoliko drugačne lokacije, kot se jih je omenjalo v prvotnih načrtih. Gorenjski avtocestni krak je bil namreč tedaj povsem izvzet iz načrta, a so nato Darsovi strokovnjaki v sodelovanju s policijo ugotovili, da omenjeni odsek med Šmartnim in Vodicami vseeno velja za enega bolj problematičnih. Ko bo projekt nato vzpostavljen, ga bodo na Darsu predali v upravljanje avtocestni policiji, kar pomeni, da ji bodo takoj posredovali tudi vse podatke o prehitrih voznikih. Omenjeni ukrep naj bi sicer poskrbel za večjo varnost na avtocestah, pa tudi za večjo pretočnost. Očitno je torej, da so se pri Darsu in policiji uvedbe projekta lotili nekoliko bolj povezano.
Dars in policija sicer na področju samodejnega merjenja hitrosti sodelujeta že sedaj. Policija je namreč 1. aprila 2021 dosegla pomemben mejnik, saj je po več letih pričakovanj in obljub prišlo do ustanovitve avtocestne policije. V sklopu slednje deluje tudi Nacionalni center za upravljanje prometa, kjer deluje glavni nadzorni center Dars.
Prav vzpostavitev avtocestne policije je bil eden najpomembnejših ukrepov za večjo varnost na vse bolj prometnih slovenskih avtocestah. V sklopu policije sta bila ustanovljena dva oddelka, oddelek za operativo ter oddelek za upravljanje prometa in meritve s samodejnimi merilnimi sistemi. Omenjeni oddelek, ki upravlja z vsemi statičnimi samodejnimi merilnimi sistemi na celotnem avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji, je od ustanovitve do 19. novembra zabeležil 1.487 kršitev prekoračitve hitrosti, dobro polovico oziroma 687 voznikov pa so terenske patrulje zaustavile že na poti. Ob tem na policiji opažajo, da glavnino kršiteljev, in sicer 853 prekrškarjev, predstavljajo tuji državljani.
Specializirana enota avtocestne policije, ki skrbi za delo na terenu, je bila nato ustanovljena dva meseca kasneje in ima svoj sedež na območju nekdanje cestninske postaje Kompolje, pri svojem delu pa je bila precej bolj uspešna, saj so policisti do konca novembra zabeležili preko 9.000 kršitev cestnoprometnih predpisov, največkrat povezanih z neprilagojeno hitrostjo, neprilagojeno varnostno razdaljo in nepravilno smerjo vožnje. Velik delež prekrškov je bil sicer vezan tudi na preobremenjenost tovornih vozil ter uporabo mobilnih telefonov med vožnjo.
Kot je za Avto magazin zapisala Maja Ciperle Adlešič, predstavnica Policije za stike z javnostmi, so na policiji zadovoljni z rezultati novega oddelka avtocestne policije, kjer so sicer nedavno tudi osvežili vozni park s parom novih patruljnih vozil znamke BMW 550 xDrive. A to še ni konec posodobitev za avtocestno policijo. V letu 2022 bodo namreč ustanovljene še štiri nove specializirane enote avtocestne policije, in sicer v Kopru, Novem mestu, Mariboru in Celju, s čimer se bo njihovo število povečalo na osem.
Prihaja nov desetletni program
Avtocestna policija je še vedno zelo mlada operativna enota, zaradi česar je v prihodnjih mesecih in letih mogoče pričakovati še številne spremembe in nadgradnje, ki bodo pripomogle k boljšemu nadzoru in večji varnosti. Vse te pa bodo vsaj v grobem zajete v prihodnjem akcijskem načrtu. Z letošnjim letom se namreč končuje nacionalni program za varnost cestnega prometa, ki je veljal od leta 2013, v pripravi pa je že nov, ki naj bi bil kmalu tudi predstavljen v javnosti. Pripravlja ga Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju z ostalimi sodelujočimi službami in organizacijami.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja