Ne le v Sloveniji, ampak tudi v večjem delu Evrope je nadzor nad stanjem rabljenih vozil na trgu in številom prevoženih kilometrov slab, proti kršiteljem pa so le redko uvedene sankcije. Svetli izjemi sta Belgija in Nizozemska, kjer se tovrsten nadzor že opravlja. Problema so se lotili s storitvijo Car-Pass, za katero pa se Evropski parlament bori, da bi jo razširili po Evropi. Kaj torej Car-Pass je in kako Evropa napreduje pri njegovi uvedbi?
V Sloveniji se na področju avtomobilizma že leta pogovarjamo o tem, kako rešiti problem vrtenja števca stanja kilometrov rabljenih vozil. Ta težava je sicer prisotna že kar nekaj let, najbolj pa se je razbohotila po vstopu Slovenije v Evropsko unijo oziroma vstopu na schengensko območje. Takrat so namreč iz zahodne Evrope – predvsem iz Nemčije, Francije, Belgije in Italije v Slovenijo – začele prihajati velike količine rabljenih avtomobilov. Ti so bili navadno – ali pa tudi ne – dobro ohranjeni, a z velikim številom prevoženih kilometrov, temu primerna pa je bila tudi njihova cena. Vozila so nato ob prihodu na naš trg 'izgubila' po več 10 ali celo 100.000 kilometrov (ne pa tudi težav in skritih sledov obrabe), posledično pa se je dvignila njihova cena.
Prodajalci pa kilometrov niso 'zbijali' le uvoženim avtomobilom, ampak tudi avtomobilom domačega porekla. Ne nazadnje jim je to omogočala tudi zakonodaja, saj za omenjeni prekršek pravzaprav ni bilo predvidene denarne kazni, opeharjenim kupcem pa je tako kot edina rešitev ostala zgolj civilna tožba. Število žrtev je tako v Sloveniji nemogoče prešteti, kaj šele ugotoviti vse prekrške. Država se je sicer naposled le zganila in lani proti morebitnim kršiteljem uvedla (milo rečeno mizerno) denarno kazen 400 evrov.
V tujini je situacija zelo različna. Kazni za prekrškarje so namreč na eni strani lahko nižje, na drugi pa tudi precej precej hujše (tudi več 10.000 evrov in večletne zaporne kazni), hkrati je velik poudarek namenjen preventivi oziroma nadzoru vozil od registracije naprej. Kot ena izmed rešitev, ki jo zagovarja Evropska unija, se je že leta 2004 v Belgiji in s podporo vlade ter številnih novih zakonov začela pojavljati storitev oziroma dokument Car-Pass.
Kot omenjeno, je Car-Pass belgijska rešitev, zato se dokument vsaj za zdaj nanaša le na avtomobile (in lahka dostavna vozila), ki so registrirana tam. Njegov namen je z nenehnim posodabljanjem podatkov o avtomobilu, predvsem pa o stanju kilometrov na števcu, slediti stanju vozila in tako preprečevati morebitne zlorabe. Ob tem je treba poudariti, da je dokument nujno potrebno predložiti ob prodaji vozila, tudi ko kupec ni državljan Belgije – izjema so le poslovne stranke, ki odkupujejo avtomobile.
Dokument tako poleg stanja števca kilometrov zajema naslednje podatke o posameznem vozilu: znamka in model vozila, datum prve registracije v Belgiji, identifikacijska (VIN) številka šasije vozila in datum izdaje dokumenta skupaj z identifikacijsko številko tega. Identifikacijska številka je poleg holograma, vodnega žiga in posebnega papirja, na katerega je dokument natisnjen, le eden izmed ukrepov, s katerim oblasti preprečujejo ponarejanje dokumenta. Njegova veljavnost je sicer dva meseca od izdaje, zanj pa je treba odšteti 7,30 evra.
Zadeva v teoriji deluje dokaj preprosta in učinkovita, podoba pa ni dosti drugačna niti v praksi, predvsem po zaslugi dobro razvejane mreže partnerjev. V celoten sistem je namreč vključenih približno 11 tisoč avtomobilskih delavnic, ki ob vsakem posegu na vozilu preverijo stanje števca kilometrov in ga nato skupaj z datumom pregleda posredujejo v bazo podatkov neprofitne organizacije Car-Pass vzw. Stanje števca se sicer zabeleži ob vsakem tehničnem pregledu vozila. Do podatkov o posameznem vozilu je mogoče na podlagi številke dokumenta ter datumu zadnje meritve kilometrov in takratnem stanju priti tudi prek spleta.
Čeprav je dokument Car-Pass za zdaj veljaven zgolj v Belgiji, ne pa tudi v kateri drugi državi, si počasi pridobiva kredibilnost tudi zunaj belgijskih meja. Ne nazadnje oznako, da ima (belgijsko) vozilo veljaven dokument Car-Pass, že uporabljajo največje mednarodne spletne strani za prodajo rabljenih vozil, kot so Autoscout 24, Autovlan in Vroom, kar seveda prispeva k razvoju storitve, hkrati pa veča zaupanje kupcev v vozila.
Kot smo zapisali na začetku prispevka, pa Car-Pass uživa vse večje zanimanje Evropske unije, saj se zaveda obsega omenjene težave. Zadnje raziskave, ki jih je pripravil komite za transport in turizem v Evropskem parlamentu, namreč kažejo, da je znotraj držav članic v vsakem trenutku naprodaj med 5 in 12 odstotkov vozil, ki imajo prilagojeno stanje števca kilometrov. Ta delež pa je še precej višji pri vozilih, ki se zaradi preprodaje izvažajo oziroma uvažajo med državami, saj znaša med 30 in 50 odstotkov. S tem naj bi bila povzročena velika finančna škoda, ki naj bi na letni ravni v celotni EU znašala med 5,6 in 9,6 milijarde evrov. Ne nazadnje gre pri teh avtomobilih za varnostna tveganja, saj vozila z neznanim številom kilometrov ni mogoče oziroma ga lahko le težko ustrezno servisiramo in izvemo njegovo dejansko stanje.
Da je stanje kritično v celotni Evropi, ni nič nenavadnega. Evropski potrošniški center je namreč leta 2016 razkril, da je praksa prilagajanja stanja kilometrov sicer kazniva v vseh 26 državah članicah EU, a je le 10 izmed njih predstavilo rešitev, s katero bi lahko preverili dejansko stanje kilometrov, osem izmed njih pa je med predlogi navedlo uvedbo nacionalnega registra, kjer bi bili podatki o stanju kilometrov navedeni. Le Belgija in Nizozemska pa sta ob tem uvedli izdajo certifikata, kjer bi bilo stanje kilometrov kupcu ob nakupu vozila tudi izdano. Na Nizozemskem storitev, podobna Car-Passu, deluje pod imenom Nationale AutoPas
Evropski parlament je sicer prve ukrepe za vzpostavitev enotnih ukrepov znotraj držav članic EU začel izvajati že leta 2012, ko je predstavil resolucijo 2020. V njej so namreč pozvali Evropsko komisijo, »da naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi visok nivo zaščite kupcev, preglednost in varnost vozil na trgu rabljenih vozil, hkrati pa naj deluje v smeri proti odstranitvi ekološko oporečnih in manj varnih avtomobilov«. Ob tem so pohvalili predlog komisije, da bi se na vsakem tehničnem pregledu zapisovalo stanje prevoženih kilometrov, in predlagali, da bi storitev, kakršna je Car-Pass, postala enoten standard za celotno Evropsko unijo, s čimer bi omejili prevare, povezane z izvažanjem vozil med državami in sočasnim prilagajanjem prikazanega stanja števca kilometrov.
Kot eden izmed glavnih ukrepov, ki je povezan s preprečevanjem prilagajanja števca kilometrov, je bila že leta 2014 predlagana medsebojna izmenjava informacij o številu kilometrov v posameznih vozilih, kjer bi bili podatki pristojnim inšpektorjem na voljo takoj, ko bi bili zabeleženi. S tem bi bilo tako mogoče ob vsakem pregledu takoj opaziti, ali je bilo stanje števca prilagojeno, in temu primerno ukrepati. Ta sistem naj bi države vzpostavile med 20. majem 2018 in 20. majem 2021.
Ali bo do enotne evropske baze podatkov o stanju kilometrov vozil in pozneje tudi do uvedbe sistema Car-Pass dejansko prišlo, za zdaj ni jasno. Gre namreč zgolj za direktivo, ki za države članice ni zavezujoča. A če želi Evropa, pa tudi Slovenija, enkrat za vselej urediti neurejeno stanje na trgu rabljenih vozil, stopiti na prste prevarantom in kupcem omogočiti varnost pri nakupu vozil iz druge roke, je to vsekakor nujno.