Cene goriv v Sloveniji - Cene gredo v nebo, a ne zavoljo trgovcev

Lanskega septembra je Slovenija postala naslednja v vrsti evropskih držav, ki je prilagajanje cen naftnih derivatov prepustila v upravljanje trgu. Gre za več kot štiri leta dolg proces, v sklopu katerega je vlada najprej leta 2016 odpravila regulacijo cen za ekstra lahko kurilno olje, 98- in 100-oktanski bencin. Nato je sledila odprava regulacije cen za vse vrste goriva na bencinskih črpalkah v bližini avtocest in hitrih cest in nato 23. septembra še odprava na vseh preostalih bencinskih servisih.

Deregulacija cen se je zgodila ravno v obdobju, ko smo v Sloveniji – pa tudi drugod po svetu – spremljali že nekajmesečno upadanje cen surove nafte, maloprodajne cene goriva pa so bile po nekajmesečnem strmem padanju natanko pol leta zasidrane pri enem evru za 95-oktanski bencin oziroma dizel. Upad cen gre seveda pripisati globalni situaciji, zaradi katere so se svetovne potrebe po naftnih derivatih občutno zmanjšale. Naftne družbe so zato imele čezmerne količine goriva, ki jih niso imele kje skladiščiti. Čeprav se sliši absurdno, je vrednost surove nafte na svetovnih trgih dosegla negativno vrednost!

Konec septembra je tako vlada, kot že rečeno, nadzor nad cenami naftnih derivatov v celoti prepustila v upravljanje trgu, pri čemer pa je zagotovila, da bo ob preveč ekstremnih podražitvah znova prevzela nadzor nad gibanjem cen na trgu. Idejo vlade so tedaj sicer na prvi pogled nekoliko nepričakovano podprli pri Sekciji za promet na Gospodarski zbornici Slovenije, rekoč, da pričakujejo upad cen naftnih derivatov. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so bili na drugi strani do odločitve vlade precej bolj skeptični, saj so v nasprotju z GZS izrazili strah pred dvigom cen – ta se je sprva izkazal za neupravičenega. A stvari so se nato kmalu začele obračati nekoliko drugače in skladno s strahovi ZPS.

Ko danes primerjamo cene naftnih derivatov po Sloveniji, ugotovimo, da se je njihova cena v zadnjega pol leta dvignila za približno 20 centov (pri 95-oktanskem bencinu nekoliko manj, pri dizlu nekoliko več), zato so številni že začeli iskati krivce za to. Ne nazadnje bežen pogled na cene goriv pri treh največjih slovenskih trgovcih z naftnimi derivati – Petrolu, OMV-ju in MOL-u –​ kaže na precejšnjo usklajenost cen po vsej državi (zunaj avtocest), razlike pa so zanemarljive oziroma vsaj precej manjše od tistih, ki jih navajajo diskontni trgovci na svojih bencinskih servisih.

Tako se hitro pojavi občutek, da so za nastali položaj odgovorni zgolj trgovci. Toda podroben pogled na številke pokaže, da pri dvigovanju cen vendarle ni šlo za željo naftnih trgovcev po višjih zaslužkih. Kmalu po odpravi vladne regulacije cen je namreč sledilo tudi obdobje prebujanja gospodarstva tako doma kot po svetu, s tem pa tudi povečevanje potreb po naftnih derivatih ne le doma, temveč tudi na svetovnih trgih.

Ob pogledu na gibanje cen nafte v lanskem letu lahko ugotovimo, da je cena surove nafte omenjeno dno in negativno vrednost dosegla lanskega 20. aprila, nato pa je tudi po zaslugi bistveno zmanjšanega črpanja po dogovoru članic OPEC in Rusije znova začela relativno hitro rasti. Tako je do začetka julija znova dosegla vrednost 40 dolarjev za sodček nafte (159 litrov).

Do drugega novembra se je nato cena nafte – upoštevajoč občasne padce, tudi tistega ob začetku drugega vala epidemije, ko je vrednost padla na 34 dolarjev za sodček – gibala med dobrimi 30 in 40 dolarji za sodček, čemur je sledila le še zelo hitra rast cen. Ob začetku marca je tako že dosegla vrednost 68 dolarjev za sodček in ob koncu meseca okrog 60 dolarjev (to je ob upoštevanju inflacije enako kot recimo sredi sedemdesetih let 20. stoletja, ko je Združene države Amerike zajela prva naftna kriza).

Podatki torej kažejo, da je trenutna cena surove nafte primerljiva s ceno okrog novega leta 2019/2020, ko je bilo že jasno, da se nam iz Kitajske približuje nevarnost v obliki novega virusa, pri čemer se še ni vedelo, v kakšnem obsegu bo epidemija prizadela svet. Ob tem je seveda smiselno primerjati cene naftnih derivatov v Sloveniji takrat in danes.

Petrol, OMV in drugi imajo pretežno čisto vest …

Pogled na razpredelnico gibanja cen naftnih derivatov v obdobju med letoma 2007 in 2020 kaže na to, da je cena 95-oktanskega bencina pri prodaji na drobno na prehodu iz leta 2019 v 2020 znašala 1,298 evra. Cena dizelskega goriva je bila nižja za 1,2 centa, pri čemer pa gre za cene, ki so veljale za klasične bencinske servise, in ne za avtomatske, ki delujejo v sklopu trgovskih verig. Pri tem je seveda govor o cenah na bencinskih servisih zunaj avtocestnih postajališč. Konec letošnjega marca, natančneje, v nedeljo, 28. marca, je bila cena 95-oktanskega bencina med 1,159 in 1,189 evra, cena dizla pa med 1,149 in 1.219 evra.

Ob tem je sicer mogoče opaziti, da bi tako najcenejše kot najdražje gorivo lahko dobili na avtomatskih (samopostrežnih) bencinskih črpalkah trgovskih verig – v prvem primeru je to Hofer in v drugem Mercator s svojimi servisi MaxEn. Sicer pa različni ponudniki na svojih bencinskih servisih po državi praviloma ponujajo gorivo po istih cenah, pri čemer je na omenjeni dan najmanj denarja za liter 95-oktanskega bencina zahteval Petrol, in sicer 1,177 evra (OMV in Mol 1,179), za liter dizla pa OMV, in sicer 1,199 evra (Petrol in Mol 1,2 evra).

Primerjava cen goriva torej pokaže, da so cene goriv danes ob isti ceni surove nafte na svetovnih trgih v primerjavi s tistimi izpred dobrega leta in četrt v povprečju nižje za približno 10 centov; pri 95-oktanskem bencinu je razlika nekoliko večja, pri dizlu, ki v zadnjem obdobju beleži nekoliko hitrejšo rast cen, pa nekoliko manjša.

Iz zgornjih podatkov hitro postane jasno, da naftni trgovci v Sloveniji niso pravi naslov za kritiko zaradi višjih cen, kljub temu pa smo vse tri največje naftne trgovce v Sloveniji zaprosili za komentar trenutne situacije; na naša vprašanja so se odzvali le pri Petrolu in OMV-ju, pri družbi Mol pa so sodelovanje zavrnili.

Kot so nam zaupali pri Petrolu in OMV-ju, imajo v obeh podjetjih izdelano metodologijo za oblikovanje cen naftnih derivatov, ki pa je zaradi pravil varstva konkurence ni dovoljeno razkriti. Prav tako v obeh podjetjih ne želijo komentirati cen energentov, saj že na ceno surove nafte vplivajo različni dejavniki (v največji meri tečaj dolarja), hkrati pa je tudi maloprodajna cena naftnih derivatov v Sloveniji sestavljena iz različnih dajatev in trošarin, ki se prav tako lahko spreminjajo.

Ob tem sicer v OMV pojasnjujejo že zgoraj navedeno trditev, da so cene surove nafte na začetku marca dosegle najvišjo vrednost od začetka epidemije, hkrati pa se pridružujejo mnenju Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), ki napoveduje rast povpraševanja po surovi nafti na svetovnih trgih, a ta naj ne bi bila zadostna za nadomestitev lani nastalega primanjkljaja. Kolikšen je bil ta, pri OMV sicer niso razkrili, iz Petrola pa so sporočili, da so v letu 2020 prodali okrog tri milijone ton naftnih derivatov, kar je za 19 odstotkov manj kot v letu 2019 in za 13 odstotkov manj, kot so načrtovali.

Na popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov sicer v obeh podjetjih gledajo pozitivno, saj s tem sledimo trendom okoliških držav, kjer takšno prakso poznajo že dlje časa. Pri Petrolu ob tem dodajajo, da so bili na ta prehod dobro pripravljeni, saj so že nekaj časa navzoči na trgih, kjer je ta praksa že uveljavljena (to ne nazadnje velja tudi za družbo OMV), k temu pa dodajajo, da takšna odločitev pomeni koristi tudi za kupce, sak se tako še laže odločajo za to, kje bodo črpali gorivo.

Na OMV na drugi strani dodajajo, da je Slovenija tranzitna država, kar pomeni, da se lahko naftni trgovci sedaj hitreje prilagajajo cenam naftnih derivatov v drugih državah in posledično (p)ostajajo zanimivi tudi za voznike oziroma vozila, ki zgolj prečijo našo državo in bi se lahko odločili za postanek pred vstopom ali po izstopu iz države.

Nadaljnja rast bolj ali manj izključena

Da je za rast maloprodajnih cen goriva kriva rast cen na svetovnih trgih, ugotavlja tudi Boštjan Okorn, vodja testiranj blaga in storitev pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot ugotavlja Okorn, se je cena surove nafte od novembra 2020 do konca marca 2021 kljub manjšemu padcu v zadnjih dneh povečala za kar 70 odstotkov, zaradi česar je opazen dvig maloprodajnih cen v tem obdobju razumljiv. Vseeno pa k temu dodaja, da je prav liberalizacija trga naftnih derivatov pripomogla k temu, da so spremembe cen nekoliko opaznejše.

V času, ko je cene goriv določala vlada, smo bili namreč sprememb deležni le vsakih 14 dni, zato potrošniki vmesnih sprememb maloprodajnih cen goriv nismo občutili. Hkrati je tedaj vlada s prilagajanjem višine trošarin imela mehanizem za blaženje večjih sprememb cen goriva – tako v primeru pocenitev kot podražitev. Tako si je država recimo pred koncem leta 2014, ko se je cena 95-oktanskega bencina približala 1,5 evra za liter goriva, vzela kar 0,56 evra; lanskega maja je ta znesek znašal 0,51 evra, septembra, torej pred liberalizacijo, pa le še 0,37 evra. Hkrati Okorn dodaja, da so razmerja cen naftnih derivatov med domačimi ponudniki in ponudniki v okoliških državah vedno ostala bolj ali manj nespremenjena.

Sicer pa se je Okorn nekoliko dotaknil tudi tega, kaj lahko v prihodnosti pričakujemo na področju gibanja cen naftnih derivatov. Čeprav se pridružuje mnenju obeh največjih državnih naftnih trgovcev, da je napovedovanje gibanja cen goriv sila nehvaležno, pa verjame, da nas v prihodnosti ne čakajo več drastična povečanja cen naftnih derivatov. Kratkoročno naj bi k temu pripomogla konec zime (in s tem zmanjšanje potreb po naftnih derivatih za potrebe ogrevanja) in manjša gospodarska kriza, ki naj bi po njegovem mnenju kmalu sledila.

Letos bi bila zato podražitev za več kot 10 ali celo 15 centov veliko presenečenje. Hkrati naj bi cene naftnih derivatov tudi v prihodnje ostale pod vrednostjo 1,5 evra za liter goriva, k čemur naj bi pripomogla elektrifikacija novih vozil (ter posledično manjša potreba po naftnih derivatih). Res pa je, da se na ravni EU pripravlja tako imenovani evropski zeleni dogovor, ki omenja morebitne dodatne davke na pogonska goriva v želji po hitrejšem prehodu na elektrificirana vozila.

Ne glede na to, da tudi Okorn v zvezi z nedavnimi podražitvami s prstom ne kaže na naftne trgovce, pa opozarja, da bi bilo treba enako kot v tujini tudi pri nas ob avtocestah postaviti table, na katerih bi bile napisane cene pogonskih goriv na naslednjih nekaj bencinskih servisih, hkrati pa na postajališčih postaviti toteme, ki bi voznikom prikazovali cene pogonskih agregatov, še preden bi na točilnem mestu dvignili točilno ročko. Ne nazadnje bi to pripeljalo tudi do poenotenja cen na bencinskih servisih različnih ponudnikov. ​

Ključna tudi količina načrpane nafte

Na ceno surove nafte seveda zelo vpliva tudi količina surove nafte, ki jo naftne družbe načrpajo po vsem svetu. V tem se ne nazadnje skriva tudi eden izmed razlogov za ekspresen padec cen lansko pomlad in za hitro rast ob koncu leta. Čeprav je epidemija ves svet zajela že zgodaj spomladi, temu pa je sledilo tudi globalno zmanjšanje potreb po naftnih derivatih, so se naftni velikani šele v maju, ko je vrednost nafte dosegla ničlo, odločili za drastično zmanjšanje količine črpanja nafte.

Medtem ko je še 30. aprila dnevna količina načrpane nafte po vsem svetu znašala 82,83 milijona sodčkov, je čez mesec dni znašala le še 71,45 milijona (čez mesec dni še milijon manj). Do konca leta se je nato količina znova nekoliko povečala, a 'le' do 75,94 milijona sodčkov, kar je precej manj kot kdaj prej v zadnjih petih letih, ko se je količina skoraj brez izjeme gibala nad 80 milijoni sodov na dan. ​

Na ceno vpliva več dejavnikov

Maloprodajna cena goriva je (poleg nabavne cene goriva) sestavljena iz več dejavnikov, katerih višina (oziroma delež) je zakonsko določena. Te so:

• Taksa CO2: taksa za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
• Prispevek URE: prispevek za energetsko učinkovitost (od leta 2010).
• Prispevek OVE in SPTE; prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije soproizvodnji z velikim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (od junija 2014).
• Trošarina: za energente.
• DDV: davek na dodano vrednost.
• Končna cena: maloprodajna cena.

V praksi je bil tako liter 95-oktanskega goriva obdavčen po naslednji formuli:

Cena naftznih derivatov v Sloveniji
	2020
	Brez dajatev	Taksa CO2	Prispevek URE	Prispevek OVE in SPTE	Trošarina	DDV	Končna cena
Euro 95 (EUR/liter)	0,391	0,040	0,007	0,008	0,428	0,193	1,069

Slovenija med cenejšimi

Po drastičnem padcu cen pred slabim letom dni je Slovenija postala ena izmed evropskih držav z najnižjimi cenami goriva in ta status je ohranila vse do danes. S povprečno ceno nekaj manj kot 1,16 evra za liter 95 oktanskega bencina (podatki veljajo za sredino marca) se namreč uvršča na 15. mesto med 45 evropskimi državami, hkrati pa je tudi najcenejša v regiji. S ceno 1,18 evra ji je tako med okoliškimi državami še najbližja Madžarska, sledijo Avstrija (1,18 evra za liter), Avstrija (1,22 evra), Hrvaška (1,35 evra) in Italija, ki se s ceno 1,62 evra za liter 95-oktanskega bencina uvršča na 43. mesto. Omenjena vrsta bencina je tako dražja le še Na Portugalskem in Nizozemskem, kjer je treba za liter 95-oktanskega goriva odšteti 1,65 oziroma 1,85 evra.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj