Električne polnilnice v večstanovanjskih stavbah - Kdaj lahko pričakujemo spremembe?

V Sloveniji imamo razmeroma razvejano omrežje javnih polnilnic za električne avtomobile, treba bo le izboljšati dostopnost in poenostaviti načine plačevanja.

Električne polnilnice v večstanovanjskih stavbah - Kdaj lahko pričakujemo spremembe? (foto: Freepik) Freepik
22. 9. 2021

Tudi vgradnja polnilnih omaric v individualnih hišah je preprosta in stroškovno sprejemljiva. Povsem drugače pa je v večstanovanjskih stavbah, kjer so prva ovira za postavitev polnilnic že soglasja etažnih lastnikov.

Pa je to šele začetek ...

Po slovenskih cestah se vozi že skoraj 7.000 električnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, glede na napovedi prihoda novih modelov se bo ta številka do konca leta še nekoliko povečala.

Za oskrbo z električno energijo je po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev pri nas v omrežju 628 javnih polnilnic, medtem ko je neuradno število precej višje in je blizu cilja, ki ga je za leto 2020 predvidela Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju, to je 1.200.

Strategija predvideva, da jih bo leta 2025 že 7.000, pet let kasneje pa kar 22.300

To naj bi zagotavljalo optimalno razmerje med številom vozil na električni pogon in številom polnilnih mest, to pomeni sedem vozil na eno polnilno mesto.

Toda javne polnilnice so samo del polnilne infrastrukture, ki je oziroma bo potrebna za energetsko oskrbo električnih vozil. Enako pomembna je tudi možnost polnjenja na zasebnih mestih in na polnilni infrastrukturi podjetij, ki uporabljajo električna vozila.

Polnjenje na običajnih gospodinjskih vtičnicah je za večino sodobnih električnih avtomobilov z zmogljivejšimi baterijami namreč postalo prepočasno, ...

Pogosto v bližini parkirnega mesta ni vtičnice, največ težav pa je seveda v večstanovanjskih stavbah. O možnosti domačega polnjenja je seveda treba razmišljati že pred odločitvijo za nakup električnega avtomobila, zato je ob nakupu smiselno razmišljati o domači oziroma hišni polnilnici.

Na trgu je kar nekaj ponudnikov polnilnic oziroma polnilnih omaric za domačo uporabo, ki lahko čas polnjenja občutno skrajša in prilagodi delu dneva ali noči, ko električno vozilo ni v uporabi, preprečuje preobremenitve ...

Večina ima ponudbo celovitih storitev, od ogleda in ocene omrežja na objektu do izdelave projekta in namestitve polnilnice. Ni zanemarljivo, da pri nekaterih oziroma zdaj že kar pri večini avtomobilskih znamk ob nakupu električnega avtomobila ponudijo tudi brezplačno polnilno omarico, ki brez pripravljalnih del stane okoli tisoč evrov.

Zakon o učinkoviti rabi energije med drugim določa tudi obvezno postavitev polnilnic za električna vozila, in sicer vsaj eno polnilno mesto na deset avtomobilov

»Opažamo, da se kupci električnih avtomobilov že ob nakupu odločajo tudi za domače polnilnice. Beležimo rast prodaje, ki sledi vse večjemu številu električnih avtomobilov. Pri nas je pot do domače polnilnice enostavna, praktično je vse postopke mogoče opraviti prek klicnega centra. Strokovnjaki preverijo stanje električnega omrežja, predlagajo morebitne izboljšave, in če ni ovir, je polnilno mesto pripravljeno v tednu dni. Kadar pa je zaradi večje priključne moči treba zamenjati varovalke ali opraviti druge posodobitve, se izvedba seveda podaljša,« pravi Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost v podjetju Porsche Slovenija.

Medtem ko je namestitev polnilne omarice v individualnih hišah razmeroma enostavna, je nekoliko bolj zapleteno pri poslovnih in večstanovanjskih objektih

Nedavno sprejeti Zakon o učinkoviti rabi energije med drugim določa tudi obvezno postavitev polnilnic za električna vozila, in sicer vsaj eno polnilno mesto na deset avtomobilov, pri čemer se upoštevajo tudi tip avtomobilov, tehnologija polnjenja in zasebna polnilna mesta, ki so na voljo.

Pri novih stavbah in pri večjih prenovah poslovnih stavb je treba vsako deseto parkirno mesto pred stavbo ali v garaži opremiti z električno polnilnico, vsako peto parkirno mesto pa z ustrezno napeljavo, ki omogoča namestitev električne polnilnice.

Pri večstanovanjskih stavbah je treba narediti napeljavo na vsakem desetem parkirnem mestu. Pri prenovi to velja za vse stavbe, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.

Omogočeno pa bo moralo biti tudi dinamično upravljanje obremenitve in daljinsko upravljanje, da s priključevanjem novih polnilnih mest ne pride do preseganja obremenitve napajalnega omrežja.

Največja ovira so soglasja

Čeprav se vse pogosteje pojavljajo želje posameznih etažnih lastnikov za postavitev električnih polnilnic v večstanovanjskih stavbah, ni veliko razlogov za veselje. V večstanovanjskih stavbah se namreč investicije delijo na dva sklopa.

V prvega spadajo predvsem vzdrževalna investicijska dela, ki so potrebna za normalno obratovanje in funkcionalnost stavbe. V okvir teh del predvsem v zadnjih letih spadajo tudi energetske sanacije stavb (fasade s toplotno izolacijo, izolacije strehe, hidravlično uravnoteženje sistemov ogrevanja in podobno), ki jih delno sofinancira tudi Ekosklad in so na prednostni listi zlasti pri starejših stavbah.

Izboljšave predstavljajo tudi tisti drugi sklop investicij, za katere pa se največkrat zatakne pri pridobivanju ustreznih soglasij, pogosto pa tudi pri financiranju. V praksi se tako etažnim lastnikom še nekako uspe sporazumeti glede vgradnje dvigala, električnih drsnih vrat in o podobnih zadevah, ki pozneje tako ali drugače služijo vsem oziroma vsaj veliki večini etažnih lastnikov.

»Postavitev električne polnilnice v garaži ali na parkirišču večstanovanjske stavbe je seveda v predvsem interesu še vedno redkih posameznikov, ki imajo v lasti priključno hibridni ali električni avtomobil. Na nasprotni strani je velika večina etažnih lastnikov, ki potrebe po tovrstni izboljšavi preprosto ne vidijo. Ker vsaka električna polnilnica tako ali drugače predstavlja tudi za manjšino rezervirano parkirno mesto, je razumljivo, da so etažni lastniki prej proti kot za, zlasti v stavbah, kjer posamezne stanovanjske enote nimajo točno določenih pripadajočih parkirnih mest,« pravi Matjaž Tomažič iz podjetja Standom Engineering Otrin, ki deluje na področju upravljanja, vzdrževanja in varovanja objektov v Ljubljani in širši okolici.

Tako se pogosto zatakne že pri pridobivanju soglasja za izvedbo, saj nekateri lastniki v tovrstnih napravah vidijo neposredno nevarnost, nepotrebne oziroma nenujne posege v skupne prostore in dele stavbe ali pa se bojijo povečanja rednih obratovalnih stroškov stavbe.

Obračun stroškov skupne električne energije je sicer mogoče urediti z vgradnjo dodatnih odštevalnih števcev, a povsod tudi to ni izvedljivo.

Verjetna potreba po povečanju priključnih moči namreč praviloma precej poveča fiksne stroške skupne elektrike, izjema pa so stavbe, v katerih so že vgrajeni večji porabniki električne energije (dvigala, hidroforne in toplotne postaje in podobno), v katerih pa se že tako ali tako soočajo s pomanjkanjem parkirnih mest.

Stanovanjski zakon, ki ureja medsebojne odnose med etažnimi lastniki v večstanovanjskih zgradbah glede izboljšave, kakršna je tudi postavitev električne polnilnice, izjemoma dopušča izvedbo izboljšave znotraj posameznega dela stavbe tudi brez soglasja etažnih lastnikov, vendar pod pogojem, da poseg ne pomeni poslabšanja za kakšen drug posamezni del ali skupne dele večstanovanjske stavbe in ne spreminja njenega zunanjega videza večstanovanjske stavbe.

Ta zakonska izjema pride v poštev v zares redkih primerih, a ker jo upravniki in posamezni etažni lastniki razumejo na različne načine, zainteresirani investitor na koncu pogosto obupa in odstopi od namere.

Sprememb še nekaj časa ne bo

Čeprav teoretično ni kakšnih posebnih omejitev za postavitev skupnih električnih polnilnic, se lahko pojavijo ovire, ki niso vezane na voljo etažnih lastnikov.

Gre predvsem za neurejena lastniška razmerja (na zunanjih parcelah ali v skupnih prostorih), v nekaterih primerih pa investitorji naletijo tudi na infrastrukturne ovire, zaradi katerih pristojna nadzorništva podjetja za dobavo električne energije ne morejo izdati ustreznih soglasij.

V primerih, ko je to mogoče, pa zaradi zakonske zahteve, da morajo biti vse dodatne napeljave v skladu z zakonom o graditvi objektov in drugimi predpisi, zainteresirani lastniki električnega avtomobila opustijo misel na električno polnilnico zaradi visokih stroškov izvedbe.

»Svojega lastnega polnilnega mesta se lahko nadejajo le tisti, ki imajo stanovanje v večstanovanjskih stavbah s svojo lastno garažno hišo in lastniškimi parkirnimi mesti. V prednosti so v novejših objektih ali novogradnjah, kjer so te zadeve dovolj zgledno urejene. Na drugi strani bodo v starejših in velikih blokovskih naseljih električne polnilnice najverjetneje prava redkost, če z ustrezno zakonodajo vmes ne bo posegla država. V prvi vrsti bi morali jasno določiti pogoje o odločanju in minimalne tehnične zahteve za izvedbo in uporabo,« pojasnjuje Matjaž Tomažič.

»Ob kroničnem pomanjkanju parkirnih mest bi morali določiti tudi razmerje med parkirišči z električno polnilnico in brez nje ter seveda ustrezno razvojno shemo, ki bo s predvidenim naraščanjem števila električnih avtomobilov to razmerje ustrezno prilagajala potrebam. Šele potem bodo na vrsti tudi etažni lastniki, ki bodo morali svoje medsebojne odnose v zvezi z uporabo teh skupnih električnih polnilnic tudi nekako urediti, predvsem glede urnika in časa polnjenja ter omejitev,« še dodaja Tomažič.

Vsaj dokler se ne bo razmerje med avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem ter vsemi izvedbami električnih in hibridnih avtomobilov bistveno spremenilo, kakšnega posebnega napredka glede električnih polnilnic v večstanovanjskih stavbah ne bo.

Verjetno bo šele takrat, ko bo tisto, kar je danes po mnenju večine nepotrebno, za to večino postalo nepogrešljivo. Do takrat in tudi po tem pa bosta nakup zemljišč v neposredni bližini velikih blokovskih naselij ter izgradnja zasebnih polnilnih centrov za nekatere precej dobičkonosen posel.

Kako je v Nemčiji?

V Nemčiji so konec marca sprejeli nov Zakon o infrastrukturi za gradnjo elektromobilnosti, ki brez prehodnega obdobja predpisuje postavitev polnilne infrastrukture za nove večstanovanjske stavbe ter za poslovne objekte, kot so upravne in poslovne stavbe, hoteli, bolnišnice, šole in muzeji ter tudi za večje obstoječe stavbe, ki so predvidene za prenovo.

To pomeni, da mora biti v prihodnje pri gradnji ali obsežni prenovi stanovanjske stavbe z več kot petimi parkirnimi mesti vsako parkirno mesto opremljeno z zaščitnimi cevmi za električne kable.

Pri novih nestanovanjskih stavbah je to obvezno za šest ali več parkirnih mest oziroma mora biti z ustrezno električno napeljavo opremljeno vsaj vsako tretje parkirno mesto, opremljeno z linijsko infrastrukturo. Poleg tega zakon zapoveduje, da je treba od začetka leta 2025 v obstoječih nestanovanjskih stavbah z več kot 20 parkirnimi mesti zgraditi vsaj eno polnilno mesto.

Izjeme veljajo za nestanovanjske stavbe, ki so v lasti malih in srednjih podjetij in jih večinoma uporabljajo za svoje potrebe. Prav tako zakonska določila ne veljajo, če stroški polnilne in linijske infrastrukture presegajo sedem odstotkov skupnih stroškov večje obnove obstoječih stavb. Hkrati pa je v zakonu podlaga za izpolnitev obveznosti obračunavanja porabe električne energije za polnjenje avtomobilov v nestanovanjskih stavbah.