Baterijsko električni avtomobili so zares 'dojemljivi' za zimske razmere in doseg je takrat pač nekoliko krajši. Toda Z nekaj spretnosti in znanja je strah hitro odveč
Zimska snežna idila se lahko na cesti hitro spremeni v zelo stresno situacijo. Zastoji, sneg in poledica na cesti, nizke temperature, nepredvidljive razmere, dosegljivost goriva, … vse to lahko pomeni hudo stresno obrmenenitev za voznika. Če pa gre za (baterijsko) električni avtomobil, je lahko stres še toliko bolj obremenjujoč. Nizke temperature in zimske razmere namreč res vplivajo na doseg avtomobila. Kar je že sicer področje, ki voznike najbolj zanima, vznemirja in razburja.
Ali torej nizke temperature res vplivajo na doseg?
Prav gotovo. Ob nizkih temperaturah se namreč kemična reakcija, pri kateri nastaja električna energija upočasni, tako da je doseg seveda že zaradi tega krajši. Tudi samopraznjenje baterije se pospeši. In tako kot človek potrebuje neko 'delovno' temperaturo, jo potrebuje tudi baterija avtomobila. V glavnem se idealno delovno območje giblje med 20 in 25 stopinjami. In zaradi tega baterija nekaj energije porabi že zato, da sama sebe ogreje vsaj na najnižjo mejo optimalne temperature. In ob res nizkih temperaturah je tako treba računati še na počasnejše polnjenje baterije. Pri tem pa ne gre le za polnjenje na polnilnih postajah, pač pa tudi na zmanjšano učinkovitost regeneracije med zaviranjem, kar seveda velja tudi za priključne hibride.
Ameriški avtomobilski klub je pred dvema letoma opravil raziskavo in strokovnjaki so ugotovili, da lahko samo mraz (recimo minus šest, kot pri raziskavi) skrajša doseg za 12 odstotkov. Toda kot rečeno, bistveno več pa lahko k skrajšanju dosega prispevajo dodatni porabniki. Na primer klimatska naprava, gretje sedežev, volana, gretje stekel, ogledal, … Ti pa lahko pomenijo celo do 40 odstotkov krajši doseg! Poraba se glede na čas vožnje tako bistveno poveča na kratkih mestnih vožnjah (tudi od 50 odstotkov), ko je treba baterije in notranjost vedno znova ogreti na določeno temperaturo.
K temu je treba prišteti še bistveno bolj gost zrak, skoti katerega se avto pozimi 'prebija', pa mnogokrat tudi mokre ceste, brozgo, morda celo sneg na cesti – vse to pa spet poveča porabo, saj kolesa izgubljajo oprijem, mnoge energije gre v prazno, nekaj se je izgubi tudi pri te, ko mora pnevmatika izpdrivati voda in brozgo, ….
Kako varčevati?
V prvi vrsti je treba avto oziroma notranjost in baterije ogreti med polnjenjem na priključku, kar je mogoče enostavno nadzorovati preko aplikacije na pametnem telefonu. Po možnosti naj bo električni avtomobil parkiran preko noči v garaži. Ob ogrevanju raje vklopite gretje sedeža in/ali volana, saj je to energetsko bistveno manj potratno od vklopa klimatske naprave. Ostale porabnike vklapljajte striktno po potrebi. Če je le mogoče vozite v Eco modusu, rekuperirajte kolikor gre, preverjajte pritisk v pnevmatikah (ki v hladnih dneh pade). In vgradnja toplotne črpalke se bo hitro povrnila, če vozite vsakodnevno.
In urbana legenda, ki govori, da bi lahko potniki v električno gnanem avtomobilu zmrznili v dolgem zastoju, je vendarle le - legenda. Največ med 2 in 3 kW/h (še raje manj) porabi grelec oziroma klima, da obdrži avto na udobni temperaturi 20 stopinj. Pa si izračunajte, kaj to pomeni pri 50 kilovatni bateriji …
Nikar povečanja dosega na račun varnosti!
In seveda – ne glede na porabo se pod nobenim pogojem ne odrečite varnostnim funkcijam, kot na primer zimskim pnevmatikam (ki so težje in z večjim uporom - raje izberite platišča in pnevmatike manjšega premera, ki so lažja). Ne odrecite se odmrzovanju vzvratnih ogledal ali vklopu svetil, pa tudi odroševanju vetrobranskega stekla, ... Stopnjo regeneracije vseeno nastavite (kjer je to mogoče) na najnižjo možno, da ne pride do zdrsa, ko boste popustili pedal 'plina'. Tudi vožnja v težkih zimskih čevljih in z debelimi rokavicami vam bo prej ali slej več odnesla kot prinesla.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja