Starodobniki: ti avtomobili v letošnjem letu vstopajo v 'klub 30'! Za katerimi je vredno pogledovati?

1992 – leto, ki je Slovencem na široko odprlo vrata v evropski avtomobilski svet

Leto 1992 je bilo za Slovence na področju avtomobilizma še posebej radodarno. Lepe, prestižne in cenjene pločevine z zahoda po razumnih cenah smo si namreč dolgo želeli in prav pred tridesetimi leti so se nam na nek način odprla vrata v ta dolgo pričakovani avtomobilski raj.

Po tem, ko smo bili na področju uvoza rabljenih in kupovanja novih avtomobilov v svojem prvem samostojnem letu, ki ga je zaznamovala tudi desetdnevna vojna, še nekoliko zadržani, smo v letu 1992 tudi kot narod končno pometli s predsodki in strahovi in začel se je razcvet slovenskega avtomobilskega trga. Lastnike pregovorno boljših in cenjenih zahodnih avtomobilov so ljudje namesto z raznimi članstvi in omrežji končno pričeli povezovati tudi z uspehom, delavnostjo in trudom ter seveda tudi s krediti in lizingi.

A leto 1992 ni bilo radodarno samo za Slovence, bogato je namreč rodila tudi avtomobilska industrija, ki je v tistem letu predstavila kar nekaj modelov, ki so v hipu močno zaznamovali tudi slovensko avtomobilsko panoramo. In prav modeli letnika 1992 so ali pa bodo letos dopolnili magičnih 30 let. S tremi križi na svojem podvozju namreč vsak avtomobil pridobi pravico, da tudi uradno postane starodobnik, s tem pa sta njegov lastnik ali lastnica deležna številnih ugodnosti.

Zakaj certifikat starodobnika?

Ko je govora o ugodnostih, ki spremljajo certificirane starodobnike, vas večina pomisli predvsem na nižje stroške registracije in ostalih dajatev, kar seveda drži. Prizadevanja ljubiteljev starodobnih vozil so v sodelovanju s Slovensko veteransko avtomobilsko zvezo (SVAMZ) ter Zvezo slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (SVS) obrodila sadove in lastnikom zagotovila pomembne ugodnosti v smislu uvoza in lastništva starodobnih vozil.

Tako so starodobniki, ki jim SVAMZ ali SVS izda ustrezen certifikat, na primer ob uvozu iz tujine upravičeni nekaterih dajatev, pri registraciji pa deležni tudi do 90-odstotnega popusta pri zavarovanju ter 80-odstotnega popusta pri plačilu obvezne cestne takse. Med obema organizacijama so sicer v preteklosti potekale pravne bitke, ki pa so v resnici zanimale predvsem funkcionarje obeh zvez.

Če se sprašujete, zakaj ima tako majhna država kar dve podobni organizaciji, gre odgovor iskati v zakonodaji, ki preprečuje, da bi imela zasebna organizacija monopol. Za lastnike in uporabnike starodobnih vozil to torej ni nič zaskrbljujočega, prej obratno, saj je to dobro za konkuriranje.

Čeprav so omenjene ugodnosti, ki jih prinaša certifikat starodobnika, vsekakor zelo vabljive, pa vozniki nekaterih vozil (še zlasti tistih z manjšimi in šibkejšimi motorji) v certifikatu, ki prinaša omenjene ugodnosti, ne vidijo prav posebnega smisla. Izdaja certifikata namreč predstavlja tudi stroške, ki za člane klubov SVAMZ in SVS za osebni avtomobil znašajo okrog 250 evrov, za tiste, ki v svet certificiranih starodobnikov pristopajo direktno, torej mimo kluba, pa tudi do 400 evrov.

K temu strošku je potrebno dodati še stroške letne članarine (od 30 do 40 evrov), kar naj bi bil pogoj (formalno pa naj bi bil merodajen predvsem ustrezen vpis v prometnem dovoljenju), da je vozilo s certifikatom vpisano v register starodobnih vozil, kar na koncu prinaša omenjene ugodnosti. Zanimanje za izdajo certifikata za starodobno vozilo torej logično narašča premo sorazmerno z močjo in delovno prostornino motorja.

Medtem ko se med lastniki starodobnih vozil krešejo mnenja o tem, ali je certifikat starodobnika z vsemi stroški, ki jih njegova veljavnost prinaša s seboj, finančno upravičen, pa obstaja vsaj še en razlog, o katerem pravzaprav ni dileme – vrednost starodobnega avtomobila.

Nekatere tuje zavarovalnice, ki jim že sledijo tudi domače zavarovalnice, v primeru prometne nesreče s starodobnim vozilom na podlagi tega, ali gre za starodobnik s certifikatom ali pa zgolj trideset let star avtomobil, ocenijo tudi škodo. Pri tem seveda ni dvoma, da je med izplačilom škode na podlagi Eurotax kataloga oziroma na podlagi veljavnih evropskih katalogov za starodobna vozila zelo velika oziroma bolje rečeno kar ključna razlika.

Pogled v retrovizor – letos praznujejo …

Razlogov za veselje ob tridesetletnici vašega avtomobila torej ni malo in, kot rečeno, je leto 1992 na področju novih modelov bogato rodilo. Preverili smo, kateri modeli bodo letos prvič imeli možnost postati starodobnik. No, v to skupino sem namenoma uvrstil tudi nekatere avtomobile modelnega leta 1991, saj so ti na naše ceste zapeljali z ravno pravšnjo zamudo, da se bo tudi njihov jubilej zgodil šele letos.

Sicer so mnenja o tem, kaj sploh je »pravi« starodobnik, deljena. Nekateri so mnenja, da so to samo avtomobili, izdelani do druge svetovne vojne, nekateri priznavajo tudi petdeseta in zgodnja šestdeseta leta. A dejstvo je, da se čas vrti naprej in bodo tudi letošnji debitanti nekoč uživali častitljivo starost. Četudi vas stari avtomobili morda ne navdušujejo preveč, pa sem prepričan, da bo ta pogled v retrovizor in hkrati v našo avtomobilsko preteklost še posebej zanimiv.

ALFA ROMEO 155

Skorajda ni Alfe, ki kot starodobnik ne bi bila iskan in cenjen avtomobil, in na dobri poti, da bo tako, je tudi model 155. To je v bistvu prva Alfa Romeo, ki so jo zaznamovale spremembe poslovnih odnosov med Fiatom in Alfo Romeo. V primerjavi s svojo predhodnico, modelom 75, je nekoliko bolj odmaknjena od svojega plemenitega rodovnika iz časov Giuliette in Giulie in je v njej nekaj več plebejskega Fiata. Vendarle pa je to Alfa, ki je v 90. letih v prvenstvu DTM nemško konkurenco deklasirala do te mere, da so morali nemški organizatorji prvenstva zaradi njene prevlade večkrat prilagajati tehnična in dirkaška pravila. Avtomobil torej, ki ga zaznamujejo lepota, zgodba in športni uspehi. Če je mogoče, izberite model V6 ali Q4. Rast cene je zagotovljena.

AUDI 80 (B4)

Kmalu po tem, ko si je Slovenec svoje avtomobilske sanje izpolnil s srebrnim petvratnim Golfom, je vrgel oko na prenovljenega Audija 80. Z modelnim letom 91/92 (obsežna prenova) je Audi tudi uradno zapeljal ob bok Mercedesu in BMW-ju. V tistih letih je dobil šestvaljni motor in dve novi karoseriji: kabriolet in Avant (karavan). Avtomobil, ki je s slovenskih cest izginil predvsem zato, ker smo se ga naveličali, in ne, ker bi dočakal svoj bridki konec. Kot starodobnika sta zanimiva predvsem kabriolet in kupe.

BMW serija 3 (E36)/Coupe

Ta BMW je eden tistih, ki smo ga Slovenci spoznali že pred vojno, prve resne dobave pa so se zgodile šele v začetku leta 1992, kar je tudi razlog, da je dobil mesto na našem seznamu. No, v tem letu je bil sicer predstavljen dvovratni kupe in najbolj žlahtna različica M3, ki se je še posebej dobro spomnimo po vpadljivi rumeni barvi.

Kakor koli, ko je BMW predstavil ta model, se je zdelo, da so z njim prehiteli čas. Težava »navadnih« BMW-jev je ta, da postanejo zanimivi, šele ko so zares stari, a to je hkrati tudi razlog, da svojega ohranite ali kupite zdaj, ko jih je še mogoče dobiti za »drobiž« in v kolikor toliko solidnem stanju. Šestvaljni bencinar, kupe in sončna streha so glavne sestavine recepta za dobro naložbo. Mimogrede, to je tudi avtomobil, ki si je leta 1993 prvi prislužil naziv Slovenski avto leta.

CHRYSLER VOYAGER II

Enoprostorec, ki mi je v spominu ostal predvsem zato, ker ga niso vozili družinski ljudje, pač pa največji ljubljanski in obalni žurerji. To me pravzaprav ne čudi, saj je v tem avtu več odlagalnih mest za pločevinke kot sedežev, drsna vrata na desnem boku pa kot nalašč za bevskanje na dame. Ta Voyager je skorajda domač, saj so ga izdelovali v naši neposredni bližini, v avstrijskem Gradcu. Zanimiv je predvsem model z italijanskim VM dizelskim motorjem, ki se je kot aplikacija dobro odrezal v Alfi Romeo 164/155, Fordu Scorpio, Range Roverju, Jeep Cherokeeju in celo v nekaterih Toyotah Land Cruiser.

CITROËN XANTIA

Pri Citroënu so se leta 1992, ko je nastopil čas za upokojitev modela BX, odločili, da bo nova Xantia vsaj toliko drugačna od njihovih »žab«, da bo všeč tudi tistim, ki jih klasične »žabje« linije niso pretirano privlačile. Od razrednih tekmecev se razlikuje predvsem po hidropnevmatskem vzmetenju (ki so ga, mimogrede, nekaj desetletij prej razvijali v slovenskem Tomosu), zaradi katerega se ta avtomobil po cestah ne vozi, ampak pluje. Čeprav se vam morda ne zdi nič posebnega, pa je zanimivo vedeti, da se je ta avto v zgodovino zapisal kot najhitrejši avtomobil, ki je opravil z losovim testom. Vseeno pa kot starodobnik verjetno ne bo tako zaželen in iskan, kot je slavni DS.

FIAT CINQUECENTO

Tega malčka so možje kupovali svojim ženam z namenom, da bodo lahko same odtavale na obisk k tašči ali na izlet s prijateljico, na koncu pa se je zgodba obrnila tako, da so se z njim vozili ravno oni. Še zlasti v različici Sporting je bil ta avtomobil prava žepna raketa, za tiste čase in glede na razred pa je bil lahko tudi zelo bogato opremljen. Električni pomik stekel je bil skorajda del standardne opreme, nekateri pa so imeli platneno streho, centralno zaklepanje, nastavljive žaromete, deljeno zadnjo klop in celo klimatsko napravo. Izdelovali so jih na Poljskem, pločevinasti paneli karoserije pa so bili pocinkani, zato je še danes mogoče najti izredno lepo ohranjen primerek. V vsakem primeru pa se mi to zdi bolj smiseln avtomobil kot na primer Smart.

FORD MONDEO

Pravzaprav bi se težko odločil, ali je želel Ford z Mondeom dokazati, da je naš planet zelo majhen, ali pa, da so prav oni sposobni narediti en sam avtomobil, ki bo zadovoljil potrebe kupcev po celotni zemeljski obli. Forda Mondea so namreč zasnovali kot globalni avtomobil in je bil na voljo kupcem po vseh kontinentih. Slovenci smo bili nad njim še posebej navdušeni in smo ga za razliko od njegovega predhodnika, modela Sierra, kupovali z vso ihto. Po fiasku s kakovostjo zadnje generacije Escorta je Ford z Mondeom dokazal, da je sposoben narediti trdoživ in neproblematičen avtomobil.

HONDA CIVIC V

Čeprav so Japonci trdili, da jih evropska avtomobilska zvezda, ki je leta 1992 slišala na ime Golf, ne zanima, se je s peto generacijo Honde Civic izkazalo, da so pravzaprav želeli izdelati japonskega »antiGolfa«. O temu namreč pričajo skorajda identične zunanje mere in tudi nekatere karoserijske poteze (npr. širok stebriček C, ki je bil pri predhodniku zelo ozek).

Vseeno se tudi z današnje perspektive zdi, da so se z zunanjo podobo bolj kot k evropskim trendom obrnili nazaj proti Daljnemu vzhodu. Vendar na drugi strani v prid tega avtomobila govorita njegova tehnika in mehanika. Tako trdoživega in hvaležnega avtomobila namreč skorajda ni mogoče najti. Ker je kult znamke Honde v Evropi relativno močan, ta avtomobil kot starodobnik postaja zanimiv, sploh če gre za kakšne močnejše, bolj »hot hatch« različice.

MAZDA XEDOS 6

Za Mazdo Xedos 6 bi lahko zapisal, da je bil to zelo vizionarski avtomobil. Zaradi njegove oblike namreč. Medtem ko je bila takratna Mazda 626 klasična štirivratna limuzina, je Xedos 6 s svojo podobo nakazovala rahlo kupejevsko linijo. V resnici so štirivratni kupeji postali moderni šele pred kratkim, za takrat pa je veljalo, da si je Mazda želela svoj delež tudi v razredu nekoliko bolj športnih limuzin.

Po videzu je z rahlo padajočo streho tja vsekakor sodila, na športne dneve je spominjal tudi rezek zvok motorja, vseeno pa se je športnost končala že pri podvozju. To je bilo glede na videz in zmogljivosti občutno premehko; tisti, ki smo se v njej vozili, pa smo uživali v za tiste čase precej futuristični armaturni plošči. Za klavrno prodajo v Evropi je bila kriva predvsem visoka cena.

MERCEDES-BENZ S (W140 in C140)

Še dandanes boste težko našli mogočnejši, elegantnejši, močnejši, vplivnejši in prestižnejši avtomobil od razreda S s tipsko oznako 140. Da gre za novo poglavje Mercedesove zgodovine, je nakazala že zvezda, ki se je z maske prvič umaknila na pokrov motorja. Ne rečem, da nekateri motorji (predvsem šestvaljni bencinar in turbodizel) nimajo težav z maso vozila, vseeno pa zdrav zvok in uglajeno delovanje vselej zbujata močne občutke zaupanja in varnosti.

Zaradi impozantnosti mu v državah Bližnjega vhoda rečejo tudi Shabah ('duh'), pri nas in na Hrvaškem pa mu radi rečemo tudi Genšer – z njim se je namreč vozil nemški zunanji minister Genscher, kateremu pripisujejo pomembno diplomatsko vlogo pri končanju hladne vojne in tudi pri priznanju neodvisnosti Slovenije in predvsem Hrvaške. Kot starodobnik je to zelo zanimiv avtomobil, pri katerem pa morate računati na marsikatero nevšečnost, saj v njem kar mrgoli različnih motorjev in stikal za pomik vsega, kar je mogoče premikati.

MERCEDES-BENZ CABRIOLET (A124)

Eden izmed trenutno še dosegljivih avtomobilov, ki imajo velik potencial, da bodo kmalu postali zelo iskani in dragoceni klasiki. Kabriolet je seveda ena od različic serije E (W124), za katero mnogi menijo, da gre za najboljšega Mercedesa vseh časov. Tudi ta Mercedes poglede mimoidočih privablja s svojo prezenco. S svojimi 30 leti je postal še posebej zanimiv za uvoz iz ZDA, kjer so zelo poceni, in pri nas zanj ne bo potrebno plačati DMV-ja, na račun starodobništva pa je olajšan tudi postopek homologacije.

MITSUBISHI PAJERO

Mitsubishi Pajero je bil konec leta 1991 po dvanajstih letih deležen temeljite prenove, zaradi katere mu lahko pripišemo dobršen del zaslug za nastanek razreda SUV. Še posebej na naših koncih je Pajero začel orati ledino v t. i. razredu salonskih terencev. Za to je bil namreč prave sorte. Na pogled je bil dovolj robato oglat, pri kolesih in pogonih dovolj močan, v kabini pa nadstandardno uporaben in udoben. Obenem je bil še cenovno dosegljiv novopečenim slovenskim podjetnikom, zato ne preseneča, da se je dobro prodajal. Dobra lastnost terencev je predvsem ta, da se pravzaprav nikoli ne postarajo in so vedno aktualni. Z ugodnostmi, ki jih prinaša certifikat starodobnika, je to torej še posebej zanimiv avtomobil.

OPEL ASTRA F

Rivalstvo med Volkswagnom in Oplom je na začetku 90-ih let že počasi ugašalo, saj je vsaka znamka našla svoj prostor pod soncem. Opel, ki je prej zelo uspešno prodajal Kadetta, je svojo Astro predstavil skoraj v enakem trenutku kot Volkswagen svojega tretjega Golfa. Astra, ki je v servisni literaturi še vedno nosila ime Kadett, je za boj s tekmecem iz Wolfsburga dobila novo ime. Po zvezdi, za katero se je kasneje ob dobri prodaji izkazalo, da je vsekakor srečna. Kakor koli, če razmišljate o tem, da bi bil vaš starodobnik Opel iz devetdesetih let, potem naj bo to Calibra, Omega ali pa Astra z oznako GSI.

PORSCHE 968

Porsche 968 predstavlja zadnjo stopnjo evolucije njihovih modelov z motorjem spredaj in pogonom zadaj.

Nepoznavalci znamke se nad to serijo Porschejev radi zmrdujejo, a vseeno je model 968 tako s tehničnega kot vozniškega vidika pravi štirikolesni dragulj. Bil je prvi, ki je uvedel sistem krmiljenja ventilov VarioCam, ki je omogočal neprekinjeno prilagajanje delovanja, 3,0-litrski štirivaljnik pa razvije 240 »konjev«. Iz prve roke lahko povem, da gre za zelo, zelo jeznorite konje, ki ob odsotnosti elektronike tega Porscheja do 100 kilometrov na uro priženejo v 6,5 sekunde in zmorejo doseči 255 kilometrov na uro.

Hkrati je to tudi Porsche, ki ga lahko mirno vozite vsak dan, saj se ne boji kilometrov in se ga v okviru rednega servisiranja vzdržuje za enako ceno kot Golfa. Za vse tiste, ki radi ponavljajo oguljeno frazo, da gre za »Porscheja za reveže«, pa samo podatek o ceni. Medtem ko so v tistem času ljudje stanovanja odkupovali po cenah okrog 15.000 nemških mark na kredit, je bilo potrebno za takega Porscheja pri nas odšteti okrog 110.000 nemških mark.

RENAULT ESPACE II

Konec leta 1991 je bila predstavljena druga generacija Renaultovega Espacea. Takrat je bil to že dobro uveljavljen avtomobil, ki se mu ni bilo potrebno bati za uspešno prodajo. Vseeno pa časi za ta model, ki velja za evropskega pionirja modernih enoprostorcev, niso bili vselej rožnati. Po predstavitvi prve generacije so v prvem mesecu prodali samo devet avtomobilov, a so kupci kmalu spoznali prednosti enoprostorske zasnove. Tudi na naših cestah je Espaceov kar mrgolelo, danes pa se med lastniki in ljubitelji teh avtomobilov že vzpostavlja pravi kult, zato temu avtomobilu kot starodobniku napovedujem svetlo prihodnost.

RENAULT TWINGO

S Twingom je Renault na novo izumil majhen avtomobil. Uspel mu je avtomobil, kakršnega svet do tistega trenutka še ni videl. Twingo je med vsemi najbolj dvoznačen avtomobil. Je majhen in hkrati velik. Je duhovit in hkrati resen. Je kombi in je limuzina. Ima obraz in ima značaj. Mirno lahko zapišem, da poleg R4 (1961), R16 (1965), R5 (1972) in Espacea (1984) sodi med najpomembnejše mejnike te znamke. Twingo je postal življenjski slog in skozi leta se je izkazalo, da je to pravzaprav zelo dober avtomobil. Celo tako zelo dober, da ga prav noben naslednik ni uspel dostojno zamenjati. Resnici na ljubo boste zelo težko našli Twinga z letnico 1992, saj so bili sprva zelo dragi. Prodaja je vzcvetela, šele ko so pri Renaultu Twinga ponovno postavili na tehtnico in ga na novo ovrednotili, torej pocenili.

VOLKSWAGEN GOLF 3/VENTO

Za Golfom vedno pride – Golf! Legendarna dvojka je na trgu vztrajala in se odlično prodajala tako dolgo, da je v nekem hipu z vidika zasnove in preživetih let postal najstarejši avtomobil v razredu. Avtomobil, ki je veljal za enega od stebrov nemškega gospodarstva, je potreboval dostojnega naslednika. No, Volkswagnovi inženirji so se lahko po končanem delu zadovoljni zleknili v naslanjač in sklenili roke na tilniku. Golf 3 je bil zadetek v polno. Nekoliko večji od predhodnika ter izrazito bolj moderen.

Bogata je bila tudi motorna ponudba: od skromnih bencinarjev in dizlov pa vse do izrazite gneče v motornem prostoru, kadar so vanj vgradili šestvaljni VR6. Skoraj hkrati z Golfom so predstavili tudi njegovo limuzinsko različico, ki pa tokrat ni bila Jetta, ampak Vento. Čeprav ni bil tako robusten kot pregovorno neuničljivi Golf 2, pa bi mu kakšne resne napake zares težko očital. Različice, kot so GT, GTI in VR6, so tiste, ki bodo z leti postajale vse bolj zanimive, a prav nič ne boste zgrešili tudi s kakšnim bolj običajnim modelom.

VOLVO 850

Nikoli prej in nikoli kasneje niso Švedi tako zelo vznemirili Nemcev kot takrat, ko so takoj po končanih delih iz Göteborga proti Ingolstadtu, Stuttgartu in Münchnu poslali svojega 850. Ve se, zakaj. Volvo 850 je enostavno kul. Samo Volvo je bil lahko v devetdesetih tako vzvišen, da se je enostavno požvižgal na moderno aerodinamično oblost ter ostale oblikovne in ergonomske standarde.

Še posebej so se mu pustile zapeljati dame. Saj veste, dame pri moških iščejo občutek varnosti, in tega pri 850 vsekakor ne manjka. Volvo 850 je bil v svojem času tudi sinonim za kakovost, zmogljivosti, udobje in imidž, v različici Estate pa tudi družinskost. Celo po tridesetih letih se njegove podobe še nismo naveličali. Sveti gral med Volvi 850 je različica T5R, optimalno izbiro pa predstavljata modela 2.5 s 125 kW/170 KM in 2.5 TDI s 103 kW/140 KM.

Mladodobnik po 20. letu starosti – ali pa šele po 25.?

Uradna definicija, ki bi določila, katero vozilo je mladodobnik oziroma »youngtimer«, še ni podana. Vseeno pa velja nenapisan dogovor, da gre za vozila, ki so nastala med letoma 1974, ko je na ceste zapeljala prva generacija Volkswagen Golfa, in 2003, ko se je začela počasna digitalizacija avtomobilov.

Povedano drugače – gre za vozila, zasnovana do konca 90. let, ali kot pojasnjuje Tomaž Beguš, eden izmed ustanoviteljev društva Avtonostalgija 80&90, »vozila ki so nastala v času popularizacije in zamrtja avdio kaset.« Ta vozila so v najboljšem primeru opremljena s tehnologijo, kot je potovalni računalnik, klimatska naprava, električni pomik stekel in radijski sprejemniki s CD-predvajalniki.

Pravno-formalno gre na drugi strani za vozila, stara med 20 in 30 leti. Praksa na drugi strani kaže nekoliko drugačno situacijo, saj bo status mladodobnikom, mlajšim od 25 let, ki s seboj prinaša tudi nekaj finančnih ugodnosti, pogosto dodeljen le odlično ohranjenim avtomobilom, izdelanih v manjših serijah. Sicer pa je bistvo vsakega Youngtimerja v tem, da gre za avtomobil, ki ni (več) dnevno na cesti in ga je vredno ohraniti za prihodnje rodove, ki bodo sledili čez 10, 20 in več let.