Na elektriko je (lahko) že ceneje! Primerjali smo TSI, TDI in e-Golfa

Ko se vključi še čedalje bolj priljubljena in čedalje bolj prisotna elektrika, je neznank še toliko več.

Ko govorimo o osebnih prepričanjih in naklonjenosti določenemu tipu pogona, so stvari vsakemu posamezniku hitro jasne, ko govorimo o stroškovni učinkovitosti, pa si je treba naliti čistega vina.

Naj spregovori matematika

Primerjave med stroški vožnje na bencin, dizel ali elektriko so bile do nedavnega precej nehvaležne. Preprosto zato, ker je bilo praktično nemogoče najti ustrezna vozila, ki bi jih resnično lahko zapeljali vzporedno, ter tako ugotovili, katero na dolgi rok iz naših žepov načrpa najmanj denarja. Odprto ostaja tudi vprašanje, do katere starosti vozila in do koliko prevoženih kilometrov bo tako ostalo. Zadevo nam je precej olajšal Volkswagen. Ta namreč že nekaj časa ponuja tudi povsem električnega Golfa.

Tako je padla odločitev. Med seboj smo pomerili tri Golfe, ki so z vidika zmogljivosti in opreme medsebojno še kako primerljivi.

Bencinski 1.4 TSI s 125 'konji', dizelski 1.6 TDI s 115 'konji', ter E-Golf s 136 'konji'.

Detajli so tisti, ki omogočajo, da jih med seboj ločimo tako preprosto, na pogled. Pravzaprav se med seboj še najbolj razlikujejo v tem, kako intenzivno sodelujejo pri onesnaževanju oziroma, v današnjih časih bolje rečeno, varovanju našega planeta in ozračja. Pri tem gre za zelo širok spekter parametrov, ki govorijo o tem, kako čist je kateri od avtomobilov, a v osnovi za zdaj vodilno merilo ostaja koncentracija ogljikovega dioksida, ki ga skozi izpušni sistem izdihne posamezen model.

Tu je med tremi primerjanimi najmanj učinkovit Golf z bencinskim motorjem (118 g CO2/km), bolje se izkaže dizel (104 g CO2/km), ki hkrati v zrak spušča tudi druge škodljive delce, najbolje pa seveda električni Golf, ki sam po sebi v ozračje ne izpušča prav ničesar.

Za pikolovce, ki zagovarjajo tezo, da se pri proizvodnji elektrike v elektrarnah v zrak spuščajo velike koncentracije škodljivih plinov, pa lahko navržemo, da je količina teh glede na porabo takega Golfa minimalna – tudi če bi se vozili le na elektriko, pridobljeno le iz umazanih termoelektrarn, bi bil električni Golf za okoli tretjino bolj čist od bencinca ali dizla. Če elektriko pridobivamo iz obnovljivih virov, je razlika primerno večja, in ker Slovenija spada med države s čistejšim povprečjem v zrak izpuščenega ogljikovega dioksida za proizvedeno kilovatno uro elektrike (smo recimo pol čistejši od Poljske in malenkost manj od Nemčije), je pozitiven učinek električnega avtomobila pri nas še toliko večji.

Proizvodnjo kilovatne ure elektrike leta 2013 je v Sloveniji povprečno pognala v zrak 406 gramov ogljikovega dioksida, leto pozneje pa samo rekordnih 295 gramov ogljikovega dioksida, saj so tega leta hidroelektrarne zaradi nadpovprečne količine padavin proizvedle več elektrike kot ponavadi.

V primerjavi smo upoštevali, da je v sedanjosti povprečje nekje okoli 350 gramov ogljikovega dioksida za proizvedeno kilovatno uro – kar pomeni okoli 55 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer za električnega Golfa.

Izračun stroška vožnje

Pri izračunu stroška vožnje smo se tokrat oprli na podatke, ki jih pridobivamo na normnem krogu. Bencinski in dizelski motor hitro pokažeta dejansko stanje, zato dileme o tem, s katerim se vozimo ceneje, ni.

Bencinski je na našem testnem krogu porabil 5,2 litra na 100 kilometrov, kar ob ceni goriva 1,256 evra za liter znese 6,53 evra na 100 kilometrov. Dizelski je porabil 4,8 litra, kar ob ceni 1,153 evra za liter na 100 prevoženih kilometrov znese 5,53 evra.

Bolj zagoneten je izračun stroška vožnje na elektriko, kjer poznamo dnevne in nočne tarife obračuna porabe, hitre polnilnice (kjer je elektrika dražja) ter polnilnice, v katerih lahko baterije polnimo brezplačno. Ocenili smo, da bo povprečen uporabnik svojega električnega Golfa polnil takole: 75 odstotkov polnjenj bo opravil doma, v času obračuna po nižji tarifi, 15 odstotkov polnjenj se bo zgodilo na brezplačnih polnilnih postajah, preostanek 10 odstotkov pa na hitrih polnilnih postajah, kjer cena energije v resnici ni nič nižja kot pri fosilnih gorivih. A ker ima Golf tja proti 250 kilometrom dometa, povprečen Slovenec pa dnevno prevozi okoli štirikrat manj, je jasno, da so hitre polnilnice potrebne le za daljše poti, takih pa je malo – in še tam, če gre recimo za 400-kilometrsko pot, avto starta s polno baterijo, zato je kilometrov, prevoženih na drago elektriko s polnilne postaje, le za polovico dolžine poti.

Če vse skupaj pretvorimo v tako dragocene evre, nas bo polnjenje doma stalo 0,085 evra na kW/h, na hitri polnilnici pa 0,26 evra na kW/h. Testni e-Golf je na testnem krogu porabil 16 kWh za 100 prevoženih kilometrov, ob predpostavki, da bomo letno prevozili 20.000 kilometrov, pa bomo za to porabili 3.200 kWh.

Ker v tej začetni fazi, ko se električni avtomobili šele prebijajo na sceno, še ni splošnega občutka, koliko stane kilovatna ura oziroma koliko je stroška za 100 prevoženih kilometrov ali pa 'en poln tank', vam na kratko strošek porabe predstavljamo še v obliki evrskih zneskov.

Doma bomo za polnjenje Golfa porabili 2.400 kWh oziroma 204 evrov. Hitre polnilnice bodo našega Golfa napolnile s 320 kWh, kar nas bo stalo 84 evrov, skupaj pa bo torej strošek porabljene električne energije za pogon našega Golfa znašal 288 evrov na leto. In izpusti ogljikovega dioksida (s trdnimi delci in NOx se tokrat nismo ukvarjali)? Bencinec 122 gramov na kilometer, dizel 159, e-Golf pa vsega 56 gramov.

Primerno se nam je zdelo zajeti obdobje petih let in 100.000 prevoženih kilometrov, kar je neka realna razdalja, ki jo povprečen Slovenec prevozi v tem obdobju.

Upoštevali smo: novo nabavno vrednost vozila, stroške zavarovanja, stroške nadomestila za uporabo cest, stroške podaljševanja registracije in tehničnega pregleda, vinjeto, stroške goriva oziroma elektrike, stroške vzdrževanja vozila, dodaten komplet pnevmatik ter izgubo oziroma preostanek vrednosti vozila.

Medtem ko je odločitev o izbiri dizla ali bencinarja relativno enostavna, pa je odločitev za nakup povsem električnega avtomobila povezana z marsikatero dilemo.

V konkretnem primeru je električni Golf občutno dražji od preostalih dveh modelov (je pa res, da bi bila razlika manjša, če bi ga primerjali z na primer zmogljivejšim, 150-'konjskim' dvolitrskim turbodizlom). Vendar ne gre pozabiti na to, da država nakup subvencionira s sredstvi do višine 7.500 evrov. Pogoj za to državno darilo je, da se zavežete, da boste lastnik vozila vsaj tri leta. Kupci že ob nakupu pogosto pomislimo tudi na čas, ko bomo avto prodajali, zato na odločitev o izbiri motorja ali pogona močno vplivajo pretekle izkušnje in splošni trendi, ki veljajo na trgu rabljenih vozil.

Vendar pozor. Če je še pred kratkim veljalo, da se Golf z dizelskim motorjem prodaja za med, se trend zdaj nekoliko obrača. Vzemimo za primer Nemčijo. Ta država, ki nam v marsičem predstavlja neulovljiv zgled, je že uvedla okoljsko politiko, ki je nastrojena proti dizelskim motorjem, posledično pa je na trgu povzročila zmešnjavo. Cene dizelskih vozil v Nemčiji so v primerjavi s tistimi pred nekaj leti drastično padle, zato lahko enako pričakujemo tudi na našem trgu. Seveda z nekaj statusne in razvojne zamude, v vsakem primeru pa to pomeni, da zna biti že čez nekaj let izguba vrednosti za danes kupljenega dizelskega Golfa za petino ali še več večja od te, ki smo jo upoštevali!

Pri izračunu stroškov zavarovanja je treba vedeti, da so zavarovalnice v preteklih obdobjih pripravile številne popuste in pakete, ki še kako vplivajo na znesek zavarovanja za naše vozilo. Na slednjega vplivajo preostala zavarovanja, ki jih imamo sklenjena, ter tudi naše preteklo škodno dogajanje. Ker smo v tokratni primerjavi vendarle morali najti skupni imenovalec za vse tri Golfe, smo predpostavili, da zavarovanje sklepamo na novo, brez bonusa ali malusa, brez popusta na starost voznika, brez doplačila za mladega voznika, brez popustov za stalnost zavarovanja in preostalih akcijskih ponudb zavarovalnic. Upoštevan je zgolj 10-odstotni popust na veliki avtomobilski paket. Upoštevati je treba tudi to, da zavarovalnica pri obračunu premije za kasko zavarovanje e-Golfa upošteva polno ceno, brez subvencije Eko sklada.

Nadomestilo za uporabo cest se odmerja na podlagi delovne prostornine pogonskega agregata. Bencinski 1.4 TSI in dizelski 1.6 TDI spadata v isto skupino, torej v razred nad 1.350 kubičnimi centimetri do vključno 1.800 kubičnih centimetrov, za katere se letno plačuje 96 evrov nadomestila. Država spodbuja uporabo električnih vozil tudi tako, da so vozila, ki imajo vgrajen samo električen motor, oproščena plačila nadomestila za uporabo cest.

Postopek prijave vozila in podaljševanje registracije je za vsa tri vozila stroškovno enak. Na ministrstvu za infrastrukturo pa je trenutno v obravnavi predlog, da električna vozila ne bi potrebovala vinjete za avtocesto, lahko pa bi uporabljala tudi rumeni pas, ki je namenjen avtobusom in taksijem.

Pri servisiranju so karte premešane v korist električnega Golfa. Stroški do prevoženih 100.000 kilometrov po navedbah pooblaščenih servisov znašajo zgolj 451 evrov, kar je resnično malo. Ko govorimo o vozilih, ki jih poganjajo fosilna goriva, pa je zgodba že vrsto let enaka. Servis bencinskih avtomobilov je cenejši od dizelskih.

V obdobju do 100.000 kilometrov je gotovo treba nekaj denarja nameniti tudi nakupu pnevmatik. Vsi Golfi imajo pnevmatike enakih specifikacij in dimenzij, zato na tem področju ni nobenih razlik.

Izhodišča za izračun

Tako. Zdaj, ko smo vas seznanili z nekaterimi osnovnimi dejstvi, je čas za preprosto matematiko. Naši izračuni temeljijo na tem, da se z avtomobili ne bo dogajalo nič posebnega, ter tem, da se razmerja med cenami goriv in elektrike ne bodo bistveno spremenila. Računamo tudi na to, da bodo cene storitev servisov, zavarovanja in preostalih obveznih stroškov, ki nas bremenijo z lastništvom avtomobila, ostale nespremenjene.

Sodba: varčevali z nakupom dizla ali električnega Golfa za zdaj ne boste

Razpredelnice povedo več kot tisoč besed. Dodajmo le, da smo na tako majhnimi razlikami bili tudi sami precej presenečeni. Verjamemo, da bi bili rezultati na daljše obdobje in večjo razdaljo precej drugačni, a dejstva so dejstva, zato jih ne gre izkrivljati.

Leto 2017 električnim avtomobilom za zdaj, s finančnega vidika, še ni toliko naklonjeno – če seveda upoštevamo tudi izgubo vrednosti avtomobila. Če pa pogledamo le tekoče stroške (in seveda ceno nakupa), kar je lahko za marsikoga bolj pomemben podatek (seveda za tiste, ki bi avto uporabljali dlje kot le pet let oziroma 100 tisoč kilometrov), pa je elektrika že v jasni, ne pa prav veliki prednosti.

Mimogrede: toliko kilometrov boste prevozili s povprečno plačo (brez upoštevanja izgube vrednosti) in toliko CO2 boste pri tem pognali v zrak:

Cena uporabe vozila ni edino merilo

In ker uporaba električnega avtomobila vendarle za samo potegne določene omejitve (torej doseg in čas polnjenja), je jasno, da le cena za marsikoga še ni merilo. Če vam je na kožo pisan živahen bencinar, je TSI odlična izbira, če vam bolj ustreza lagodna in umirjena vožnja, izberite TDI. Če ste privrženec obojega, bo prava izbira e-Golf. Tisti, ki vam je mar za prihodnost našega planeta, pa boste veliko prednost električnega avtomobila videli tudi v veliko manj škodljivih izpustih oziroma v nič lokalnih emisijah.

Polnilnih postaj je veliko in vsak da več, osnovno vprašanje še vedno ostaja le, ali boste lahko avto čez noč doma napolnili. Tu omejitve pač ostajajo, po drugi strani pa vožnja na elektriko pomeni, da odpadejo vse bolj nervozni obiski na bencinskih servisih, kjer v zadnjem času kuhajo, pečejo, pobirajo športne stave, opravljajo plačilni promet in prodajajo praktično vse, celo bencin in dizel.

Polnilne postaje vam na srečo ne poskušajo prodati še tisoč in ene drobnarije in vrste pred blagajno zaradi nekoga, ki bi rad vplačal 50 listkov za loto, prav tako ni.

Dobro je tudi to, da ste z električnim avtomobilom deležni nekaterih ugodnosti, kot sta brezplačno polnjenje in parkiranje, obetata se uporaba rumenih pasov v mestih in vožnja brez vinjete.

Kako kaže v prihodnje?

Seveda je vprašanje, koliko časa bodo te ugodnosti še na voljo. Dvomimo, da bodo po tem, ko bo električnih avtomobilov res veliko, brezplačne polnilnice in parkirna mesta še vedno na voljo. Dvomimo, da bo država mirno sprejela to, da se čedalje več ljudi naokrog prevaža, ne da bi plačevali visokih trošarin in davkov, ki jih sicer plačujemo z nakupom goriva. Tu bo prej ali slej prišlo do sprememb, a vsaj za naše konce lahko mirno zapišemo, da so te še dovolj daleč, da o njih, če avto kupujete ta hip, še ni treba razmišljati – poleg tega pa je jasno tudi, da se bodo avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem v prihodnosti dražili (zaradi vse višjih okoljskih zahtev), električni pa cenili (zaradi padca cen baterij).

Besedilo: Aleš Tomažič, Dušan Lukič;
Foto: VW, Shutterstock; Ilustracija in montaža: Goye.

Novo na Metroplay: O življenju rock zvezdnika s Slovencem, ki z legendarnimi glasbenimi skupinami nastopa po največjih odrih na svetu