Rešitve iz Evrope počasi prihajajo tudi na naša tla.
Ste že kdaj slišali za koncept pametnih garažnih hiš in pametnih parkirišč? Morda ne, a naj povemo, da ste najverjetneje njihovi vsaj občasni uporabniki. Gre namreč za garažne hiše, ki so recimo opremljene z zeleno-rdečimi lučmi, ki voznikom sporočajo, ali so posamezna mesta prosta ali zasedena. Pogosto upravljavci te parkirne hiše opremijo še z dodatnimi svetlobnimi paneli, ki voznikom sporočajo, koliko je prostih parkirnih mest. Takšne prikazovalnike lahko najdemo tudi na nekaterih javnih parkiriščih. A to je le začetek vseh novosti, ki smo jih že, oziroma jih bomo kmalu dobili. Večina jih bo pripomogla predvsem k večjemu redu, pa tudi dobri volji voznikov.
A za začetek nekaj o delovanju zgornjih sistemov. V podjetju Tenzor se s tovrtsnimi storitvami ukvarjajo že več let (spoznati jih je bilo moč tudi na letošnji konferenci SRIP Pametna mesta 2019 ), prisotni pa so tudi na celotnem zahodnem Balkanu. Nejc Petek iz Tenzorja je pojasnil, kako sistem deluje. S pomočjo senzorjev merijo spremembe zemeljskega polja, na podlagi tega pa nato tako imenovani VMS znaki in stebri sporočajo, ali je parkirno mesto prosto ali zasedeno. Senzorji delujejo neodvisno, kar pomeni, da ne potrebujejo zunanjega napajanja – za to skrbijo baterije z življenjsko dobo od 10 do 12 let, poleg tega pa so skriti v zemljo (v garažnih hišah se nahajajo nad avtomobili) in tako zaščiteni pred zunanjimi dejavniki. Podatki nato brezžično potekajo od senzorjev do centralne enote. Sistem ne potrebuje vzdrževanja, niti ne drugačnih posegov, zaradi česar je že odlična osnova za rešitve, ki prihajajo v prihodnosti.
Pametna parkirna mesta vozniki v prvi vrsti dojemajo kot pomoč pri iskanju prostega prostora in zmanjševanju zastojev v garažnih hišah, imajo pa tudi velik pomen pri zaščiti okolja. Počasna vožnja po garažnih hišah in iskanje prostih mest v urbanih središčih namreč vodi k visokim stopnjam škodljivih izpustov. Čas iskanja parkirnega prostora se pri uporabi takšne tehnologije (dober primer je mesto Kranj, kjer so prikazovalniki prostih mest postavljeni na več pomembnejših mestnih vpadnicah) močno skrajša, s tem pa se znižajo tudi škodljive emisije. Po podatkih Tenzorja naj bi bile manjše kar do 30 odstotkov, saj naj bi sodeč po raziskavah eno tretjino celotnega prometa v mestih predstavljali vozniki, ki iščejo prostor za parkiranje.
Konec 'slepega iskanja prekrškarjev'
Prvi so prednosti tovrstnih rešitev sicer že pred časom doumeli v različnih trgovskih centrih, v katerih so se tovrstne rešitve izkazale predvsem z vidika večje urejenosti in ugodja za kupce, ki tako več časa preživijo v njihovih prostorih. V občinah so na drugi strani v tej smeri pričeli razmišljati nekoliko kasneje.
Omenjene prednosti tovrstnih sistemov so vsekakor koristne in po godu vsem udeležencem. Se pa počasi pri Tenzorju pripravljajo tudi na nov korak, tehnologijo, ki v tujini počasi že prihaja v uporabo. Nove tehnologije bi namreč pripomogle k večjemu redu predvsem na področju plačila parkirnine. O čem je torej govora?
Najnovejši princip parkiranja predvideva skupna parkirišča z več sto parkirnimi mesti (kar bi nenazadnje lahko bilo tudi celotno središče manjšega mesta), združena v enoten sistem za upravljanje. Voznik bi tako moral vnaprej izbrati parkirno mesto in poravnati parkirnino. V kolikor bi čas parkiranja prekoračil, bi sistem sam zaznal kršitev in na izbrano mesto poslal mestnega redarja. Teh bi bilo posledično veliko manj, saj bi vedeli, kje iskati kršitve in kršitelje. A sistem vseeno prinaša tudi pozitivne lastnosti, saj bi omogočil tudi pregled zasedenosti parkirnih mest na daljavo, od doma. Aplikacija, ki omogoča takšen pregled se imenuje parkopedia in je brezplačna (tudi v Sloveniji), ponuja pa tudi podatek o ceni parkiranja.
Kdaj torej lahko pričakujemo novo generacijo pametnih parkirišč po slovenskih občinah? Pri Tenzorju pravijo, da kmalu. Gre namreč še za eno od rešitev za čistejše okolje, za katero bi lahko občine v prihodnje porabljala namenska sredstva, pridobljena na javnih razpisih. Eden izmed njih naj bi bil objavljen že kmalu, za same rešitve pa bojda med občinami že velja precejšnje zanimanje.