Začetek avgusta je čas, ko se Slovenci, z nami pa tudi vsa Evropa, po slovenskih cestah odpravljamo proti morju in nazaj. Vsako leto ob tem zaradi del doživljamo zastoje na avtocestah. Letos je zanje še najbolj kriv (dolgotrajen) postopek odstranjevanja cestninski postaj. Preverili smo, kakšno je stanje na tem področju.
Te dni se na naših cestah zaključujejo še zadnja dela, povezana z odstranitvijo prve čelne cestninske postaje, to je CP Torovo na gorenjski avtocesti A2. V sklopu del je namreč predvidena le še postavitev informativnih tabel nad avtocesto, zaradi česar bo avtocesta, ki je sicer že normalno prevozna, v noči z 2. na 3. avgust zaradi namestitve informativnih tabel med Vodicami in Brnikom dvakrat po pol ure zaprt. Ob tem mejniku smo zato na Darsu povprašali, kako dela potekajo na drugih lokacijah.
Kot smo že večkrat poročali, naj bi v prvi fazi letos Dars poskrbel za rušenje ali preureditev skupno osmih čelnih cestninskih postaj, poleg tega pa še sedem stranskih postaj, od katerih so tri (Unec, Razdrto in Postojna) sestavljene iz treh delov, na katerih pa so bila dela, podobno kot na Torovem, že zaključena. Dela naj bi tako jutri začeli na stranski cestninski postaji Logatec, kjer bo izvedena tudi rekonstrukcija cestišča. V tem času bo zato na tem odseku 14 dni popolna zapora ceste, po zaključku del pa je predviden še začetek del na območju cestninske postaje Vrhnika. Rušenje cestninskih postaj Nanos in Dane naj bi se začelo na začetku septembra.
Glede na količino prometa je za Dars in voznike najpomembnejši postopek letošnjih del vsekakor podrtje cestninske postaje Log pri Brezovici. Rok za podrtje te je namreč 22. september, pri čemer pa pri Darsu napovedujejo, da bodo promet po dveh normalnih pasovih sprostili že sredi avgusta, preostali čas pa bodo namenili urejanju platoja, zaradi česar bosta odstavna pasova na vsaki strani avtoceste ostala zaprta. Pri Darsu ob tem dodajajo, da naj vzporedna dela po njihovem mnenju ne bi bistveno vplivala na pretočnost prometa. A če bo na omenjenem odseku zaradi tega ukrepa uvedena hitrost, nižja od 130 kilometrov na uro, menimo, da se zastojem ob prometnih konicah vseeno še ne bomo v celoti izognili.
Pritožbe bodo dela še zavlekle
Če dela na primorskem in gorenjskem kraku potekajo bolj kot ne po načrtih Darsa, tega ne moremo trditi za cestninske postaje v sklopu 2: Vransko, Tepanje, Drnovo, Krško in Slovenske Konjice. Na razpis so namreč prišle štiri ponudbe, izmed katerih je bila izbrana ponudba podjetij CP Ptuj in Euroasfalt iz Sarajeva v skupni vrednosti 8,693 milijona evrov. Na izbor so se na državno revizijsko komisijo nato pritožila podjetja VOC Celje, d. o. o., Kostmann, d. o. o. in RAFAEL, d. o. o., pri čemer sta slednji oddali tudi cenovno najugodnejšo ponudbo 7,848 milijona evrov. Zadeva je od 13. julija letos še vedno v obravnavi, kar bo rušenje še zavleklo, od državne revizijske komisije pa je odvisno, ali to pomeni podaljšanje roka le za kakšen teden ali pa vse do prihodnje pomladi.
Rušenje preostalih cestninskih postaj (šestih čelnih in 12 stranskih) je predvideno v letu 2019, pri čemer razpis zanje še ni bil izpeljan, predvidoma naj bi bil izveden jeseni, zato je o kakršnihkoli številkah, zneskih in rokih za izvedbo del za zdaj še prehitro govoriti.
Če torej povzamemo letošnje dejavnosti na področju odstranjevanja cestninskih postaj: kljub odpravi vseh ovir za rušitev cestninskih postaj 1. aprila so se dela začela 9. maja letos, od osmih čelnih in sedmih stranskih načrtovanih (upoštevajoč, da so bile postaje na Uncu, v Postojni in na Razdrtem postavljene v parih) pa bodo do konca septembra dela zaključena na petih čelnih CP in petih stranskih cestninskih postajah. Za vsa navedena dela bo porabljenih 15,5 milijona evrov. Začetek odstranjevanja postaj iz drugega sklopa je odvisen od zgoraj omenjene državne komisije in le upamo lahko, da jim bo uspelo zaplet rešiti dovolj hitro, da bodo dela dokončana še letos in bodo pri Darsu tako izpolnili že tako dolge roke za izvedbo del. Hkrati upamo, da bodo dela, četudi bodo potekala v poletnih mesecih (roko na srce, dnevnih migracij je takrat najmanj, prometne konice pa namesto dvakrat na dan le na začetku in koncu vikenda, zaradi česar je delo takrat najbolj smiselno), potekala nekoliko hitreje.