Malo je avtomobilov, ki so bili in so še danes prodajno zelo uspešni, hkrati pa so se v spominu lastnikov zapisali kot najboljši izmed vseh, kar so jih kdaj koli imeli. Poleg tega ta avtomobil letos praznuje jubilejnih 30 let. Pravzaprav 40, če retrovizor usmerim še nekoliko bolj v preteklost. Vsekakor dovolj razlogov, da pobliže spoznate nemško avtomobilsko ikono – Baby Benza.
Jutro kot marsikatero drugo. V skoraj trdem mraku iz hiše stopim v dan, ki se bo zdaj na začetku jeseni šele čez pol ure dobro začel. Ni kak prav poseben dan. Pogosta jutranja rutina vseh nas, ki se ukvarjamo tudi z avtomobili, kombiji, prikolicami in vsem, kar stoji na kolesih. Še vedno napol slep pristopim do avtomobila, ki ga za hišo osvetljuje trepetajoča svetloba javne razsvetljave. Odklenem, odprem vrata in potem, ko se spustim nizko v sedež, zaslišim tisti značilni 'bof' masivnih vrat, ki se zapro za menoj. Zdaj vem, da bo vse v redu.
Po prvem kliku ključa se ne zgodi nič, zbudi se le radio in iz zvočnikov se tiho prikrade jutranji program. Drugi klik, armaturna plošča zažari in skozi reže prezračevanja me objame tih piš hladnega zraka. Po tretjem kliku ključa zaganjač prebudi 2,1-litrski dizel. Zvok, ki ga v Imotskem in še marsikje drugje, brez kakršne koli možnosti, da ga ne bi, prepozna kompletna diaspora naše nekdanje skupne domovine.
Avtomobilski heroj tistih, ki so uspeli doma, ter tistih, ki so svoje zdravje pustili v tujini, mirno čaka, da bo prestavna ročica v tipičnem cikcak ritmu iz položaja P prešla v D. Tk, tk, tk. Ko z levo roko popustim nožno parkirno zavoro, se pojavi značilni 'klonk' in avto brez oklevanja odpelje z mesta. Počutim se dobro. In varno kot le malokje na tem planetu. Kajti pred mano na robu pokrova motorja žari zvezda.
Tisti, ki vam Mercedesovi avtomobili niso tuji, boste razumeli. Tisti, ki vozite Clia, Golfa, Toyoto in vse druge, pa se boste morali o radostih resnične povezave med voznikom in avtomobilom še marsikaj naučiti. A nikar se preveč ne ozirajte na moje zgornje blodnje. Skupaj se raje posvetimo avtomobilu, ki je prestižno znamko in večino tistega, s čimer ta razvaja, približal tudi povsem običajnim ljudem.
Zgodba Mercedes-Benza razreda C (kratica C označuje Mercedesov kompaktni razred) se je začela ob koncu sedemdesetih let. Do takrat pri Mercedesu niso marali kaj veliko razmišljati o izdelovanju nekoliko bolj kompaktnih avtomobilov. V tistih letih je vstopnico v svet srebrne zvezde predstavljal model W123, ki ga glede na današnjo nomenklaturo znamke prepoznavamo kot predhodnika razreda E.
Rojstvo Baby Benza – serija W201 oz. Mercedes-Benz 190
A če so Mercedesovi možje konec šestdesetih in do sredine sedemdesetih let še lahko nekoliko zviška gledali na serjo BMW E10 (model 1602–2002), prodajnega uspeha tega modela, zlasti pa zanimanja kupcev za svežo serijo 3 (E21), enostavno niso mogli spregledati. Tako je v letu 1975 padla odločitev, da se bodo s svojimi avtomobili približali tudi kupcem spodnjega srednjega razreda. Zavedali so se, da so v primerjavi z Bavarci v precejšnji zamudi, in zato so vse sile usmerili v razvoj avtomobila za prihajajoče desetletje.
Prvi vozni prototipi so se tako na tovarniških poligonih pojavili leta 1978, končna podoba prihajajočega avtomobila pa je bila potrjena leto dni pozneje. Takratni delničarji in ekonomi tovarne so bili nad stroški razvoja upravičeno zaskrbljeni, saj so do začetka proizvodnje modela z oznako W201 (komercialna oznaka 190E/D) porabili nepredstavljivih 600 milijonov dolarjev. Preračunano na današnjo vrednost je razvoj tega modela tovarno stal dobre tri milijarde! Kljub temu da to za Mercedes-Benz ni bil rekordni znesek (za razvoj razreda S so v istem obdobju porabili eno milijardo), pa je bil strah pred morebitnim neuspehom modela glede na vložek vseeno precej velik.
Kakor koli Mercedes-Benz je svojega »malčka« leta 1982 premierno predstavil svetovni javnosti, leta 1983 pa so kupcem že izročali prve primerke. Avtomobila se je hitro prijel vzdevek »Baby Benz«, saj je bil v primerjavi z drugimi takrat aktualnimi modeli zares majhen. Celo v primerjavi z relativno majhnim W114/115 (1967–1976) je bil to za takratno pojmovanje Mercedesov majhen avtomobil. Od omenjene in t. i. Minike je bil krajši za polnih 20 centimetrov, hkrati pa tudi ožji za slabih 10 centimetrov.
A Baby Benz je s svojo zunanjo in notranjo podobo postal nosilec Mercedesovih oblikovnih trendov, ki so se bolj kot ne obdržali vse do preloma tisočletja. Jasno je torej, da je bil model 190 v času svojega prihoda na trg izrazito moderen avtomobil. V tehničnem smislu je bil s 5-vodilnim vpetjem zadnjih koles, varnostnih elementov in tudi s stališča prestiža naprednejši od svojega največjega konkurenta, bavarske serije 3.
Kljub dejstvu, da na področju voznih lastnosti in zmogljivosti Mercedes nikoli ni zares zaostajal za BMW, pa so se morali Stuttgartčani zaradi komercialnih razlogov bolj kot kadar koli dokazovati svetovni avtomobilski javnosti. Iz tega razloga so pripravili tudi bolj športne različice modela, sodelovali s priznanimi »tunerji« (Cosworth) ter se udeleževali številnih dirk in prvenstev. Bili so tudi uspešni in tako dokazali odličnost modela 190, za piko na i pa so se z njim lotevali tudi zelo neobičajnih podvigov.
Tako so poleti leta 1983 s tremi Mercedesi 190E 2,3-16 na italijanski stezi Nardo (da, tisti, ki se vidi iz vesolja) postavili tri vztrajnostne rekorde, ki so veljavni še danes. V 201 uri so tako podrli hitrostni rekord na 25.000 kilometrov, na 25.000 milj ter na 50.000 kilometrov. S povprečno hitrostjo, ki je bila pravzaprav končna in je znašala 247,94 kilometra na uro, so dokazali, da porabljeni milijoni niso bili zaman. Baby Benz namreč ni bil samo hiter, pač pa tudi zelo vzdržljiv avtomobil. Vsekakor rezultat, ki je pred štirimi desetletji za praktično povsem serijsko štirivratno limuzino veljal za osupljivega.
V poznejših letih so športne različice Mercedesa 190 postale cenjene tudi zaradi dejstva, da so se v njih na različnih tekmovanjih in dirkah kalili sprva povsem anonimni dirkači, ki so pozneje postali največje zvezde avtomobilskega športa. Med njimi je bil tudi legendarni Ayrton Senna, ki je na dirkah s tem avtomobilom vzel mero legendam, kot so Rosberg, Lauda, Hunt, Scheckter in Prost. No, pri Mercedesu so hitro spoznali tudi komercialni potencial svojih športnih različic in pripravili omejene serije različnih modelov, ki so jih prodajali tudi po trikrat višji ceni kot osnovne različice.
Prav tako so se dobro zavedali dejstva, da v motošportu nič ni tako staro kot dirkalnik minule sezone, zato so svojega paradnega konja, ki ga je poganjal motor s 16 ventili, redno nadgrajevali. Tako je prostornina 2,3-litrskega motorja zrasla na dva litra in pol, sledile pa so še dirkaške različice s cestno homologacijo, Evolution in Evolution II. Danes boste za te modele morali odšteti kakšnih 200.000 evrov, saj so jih izdelali le nekaj več kot 500.
Baby Benz je bil v prvi vrsti predvsem ljudski Mercedes, saj so ga večinoma poganjali bolj vsakdanji in ne najbolj zmogljivi motorji. Pod pokrovom motorja so se vrteli štiri- in šestvaljni bencinarji ter štiri- in petvaljni dizli. O tem, da so bili v razvoj vloženi milijoni in očitani predimenzionirani inženiring pod črto dobra naložba, danes dokazujejo tudi številni primerki, ki so z odliko opravili test časa in jih je na cestah še vedno mogoče videti kot avtomobile za vsakdanjo uporabo. Vsega skupaj so jih izdelali 1.879.629. Kot zanimivost naj navržem še to, da je bil tudi v naših krajih to zelo zaželen avtomobil. Namreč, ko so nekaj teh Mercedesov podarjali pri takratni loteriji 3x3, so bile srečke vselej razprodane.
Mercedes-Benz C – serija W202
Leto 1993 je minilo v znamenju upokojitve Baby Benza, ki je z vseh zornih kotov Mercedesovim inženirjem postavil visoka merila za pripravo njegovega naslednika. Serija W202 je bila sicer predstavljena leta 1992, v prodajo pa je šla v letu 1993. Bila je prva, ki je dobila oznako C in hkrati tudi prva, ki je bila od leta 1996 na voljo tudi s karavanskim zadkom.
Vzdevek Baby je odšel v pokoj skupaj z modelom 190, kljub temu pa je bil W202 vse do leta 1997 najmanjši model v ponudbi tovarne. Vlogo malčka je leta 1997 prevzel model A, kupci in vozniki serije C pa so tako praktično čez noč zrasli v polnopravne »Mercedesovce«.
Kljub temu da kupci niso umikali pogleda z modela 190, pa prihoda razreda C ni bilo mogoče zaustaviti. Kajti tudi zvezdo je tu in tam treba zloščiti, jo prilagoditi okusu in uskladiti z zahtevami časa. Če je Mercedes s serijo W201 začel nagovarjati tudi ne pretirano premožne kupce, je z razredom C več kot očitno svoje lovke ovil tudi okrog mlajših kupcev in v času, ko je bila teorija spolov bistveno bolj enostavna kot danes, tudi okrog nežnega spola. Da bi kar najbolje zadostil potrebam vseh svojih ciljnih kupcev, je že takoj ob lansiranju modela pripravil štiri osnovne pakete opreme, ki jih je bilo seveda mogoče tudi nadgraditi, so pa v osnovi vsak zase iskali določen tip kupcev.
Osnovna različica je bila seveda najbolj skopo opremljena, kljub temu pa je ponujala servovolan, termostatsko gretje kabine, zračne blazine, centralno zaklepanje in nekaj doplačilne opreme. Prepoznati jo je bilo mogoče po črnih odbijačih in vratnih letvah, v kabini pa je na armaturni plošči prevladovala črna barva brez dodatnih okrasnih vložkov.
Brez doplačila so se lahko kupci odločili za različico Esprit, ki je sicer ciljala na mlajše kupce. V osnovi je bila enaka kot osnovni model, imela pa je sive odbijače, nekaj drugih stiliziranih detajlov ter za 25 milimetrov znižano podvozje.
S paketom Elegance so ciljali na gospode in tudi na dame, ki jim eleganca ne bi smela biti tuja. Te modele je bilo moč zlahka prepoznati po zunanji barvni skladnosti, napisih Elegance na okrasnih letvicah, usnju in žlahtnem lesu v kabini, boljšem oblazinjenju sedežev in vratnih tapet, komolčni opori med sedeži ter drugih prestižnih finesah.
Tik pod vrhom ponudbe je bila različica Sport, ki je bila na voljo zgolj z močnejšim bencinskim motorjem, imela pa je znižano podvozje, aluminijasta platišča s širokimi gumami, športne sedeže, športni volan ter aluminijaste vložke v kabini.
Povsem v vrhu ponudbe je bil model AMG. V prvih serijah je nosil oznako C36 AMG in ga je poganjal šestvaljni motor, leta 1997 pa je dobil oznako C43 AMG ter osemvaljni motor. Namen tega vozila je bil seveda konkurirati takratnemu BMW M3, s čimer pri Mercedesu in AMG niso imeli prav posebnih težav. Bolj pomembno je to, da je bil to prvi serijski Mercedes, pri katerem je »friziranje« opravil AMG s končnim pečatom tovarne.
Podobno označevanje modelov je Mercedes ohranil vse do danes.
Sicer je razred C v primerjavi s predhodnikom prinesel kar nekaj pomembnih tehničnih izboljšav. Jasno tu je modernejša konstrukcija in vsi motorji z izjemo vstopnega dizla so imeli multiventilsko tehniko. Izboljšano je bilo tudi vzmetenje, poiskali so nove prostorske rešitve in poskrbeli za večjo varnost, umirili prej precej begav zadek in izboljšali vozne lastnosti. Poleg vsega naštetega so po petdesetih letih pri tem modelu ponovno oživili tudi idejo o prisilnem polnjenju s kompresorjem.
Ta je bil na voljo pri 2,3-litrskem štirivaljniku, za potrebe močno obdavčenega portugalskega in italijanskega trga pa tudi v 2,0-litrskem štirivaljnem motorju. Velik tehnični preskok se je med življenjsko dobo zgodil tudi pri dizelskem motorju, saj so v tem času uvedli t. i. tehnologijo common rail z neposrednim vbrizgom goriva in danes že skoraj kultno oznako CDI. Vse te izboljšave, predvsem pa tiste na področju vozne dinamike, so bile dovolj učinkovite, da so v manjših serijah poleg zdaj že »tovarniškega« AMG te avtomobile predelovali nekateri najbolj cenjeni »tunerji«, kot so na primer Brabus, Kleemann, Carlsson in drugi. Ta model je bil s prodajnega stališča glede na proizvodno dobo celo uspešnejši od predhodnika, saj so jih v slabih osmih letih izdelali 1.847.382.
Mercedes-Benz C – serija W203
Na prelomu tisočletja je namesto milenijskega hrošča, pred katerim so trepetali vsi računalničarji, luč sveta uzrla tudi druga generacija razreda C. Pri tem modelu je postalo jasno, da so Mercedesi iz tega velikostnega razreda postali zelo pomemben prodajni adut znamke. Prav odlična prodaja in zanimanje kupcev sta namreč razlog, da je družina razreda C postala bogatejša za še enega člana. Kompaktni trivratni kupe z oznako SportCoupe (po prenovi CLC) je prišel z namenom, da meša štrene bavarskemu Compactu. No, ne eden ne drugi prodajno nista bila niti približno tako uspešna kot limuzine. Serija W203 je zaslovela predvsem po tem, da je bila z mehanskega stališča še bolj zanesljiva od predhodnika (odpravljene so bile porodne težave CDI-motorjev), malo manj pa s stališča elektronike. No, to je na neki način razumljivo in celo opravičljivo, saj je ta model v segment prinesel več kot dvajset tehničnih inovacij, ki jih v majhnih Mercedesih in tudi pri drugih znamkah v tem razredu še nismo videli.
Mednje zagotovo spadajo samodejni dolgi žarometi, večopravilni volan, optična električna napeljava, prilagodljive zračne vreče, elektronska kontaktna ključavnica, variabilna geometrija turbinskega polnilnika in še marsikaj drugega. Šeststopenjski menjalnik je postal standard pri različicah z ročnim menjalnikom, prvič pa je bil razred C na voljo tudi s štirikolesnim pogonom in šestvaljnim dizelskim motorjem. V sedmih letih proizvodnje je iz tovarne zapeljalo nekaj več kot dva milijona Mercedesov W203, od tega 1,4 milijona limuzin. Med največje težave tega modela spada tragično slaba protikorozijska zaščita.
Mercedes-Benz C – serija W204
Čeprav serija W203 velja za zelo zanesljiv avtomobil, pri katerem je Mercedes odpravil praktično vse pereče težave začetnih letnikov z elektroniko, je bil njegov naslednik, ki je na trg prišel konec leta 2007, najbolj preizkušen Mercedesov avtomobil. Z njim so v času razvoja prevozili skupno kar 24 milijonov kilometrov, ta zanimivi rekord pa je leta 2009 podrl model razreda E.
Model W204 bi vas utegnil zelo prijetno presenetiti, saj je po mnenju poznavalcev precej boljši od predhodnika. Ena izmed redkih težav, ki jih niso odpravili v celoti, je rjavenje, predvsem mosta zadnje preme. Modeli letnika 2009 in 2010 so imeli tudi nekaj težav z injektorji, puščanjem vodne črpalke in raztegovanjem pogonske verige. Če je bil avto reden gost na pooblaščenem servisu, pa je skrb glede tega odveč, saj so v okviru vpoklicev te napake večinoma odpravili.
Mercedes je pri tem modelu naredil velik korak naprej na področju vozne dinamike. Saj ne da bi se predhodniki peljali slabo, vendar vsaj za tiste osnovne različice s standardnim podvozjem ne bi mogel reči, da gre za neke vozniške limuzine in karavane. No, na tem področju bi vas utegnil ta Mercedes prijetno presenetiti. Poleg tega je oblikovno nekoliko bolj zadržan od predhodnika, kar je zanj v bistvu dobro. Mnogi ga namreč zaradi elegantne linije in skladnih razmerij karoserijskih segmentov vidijo kot uglajeno poslovno in v primeru boljših različic tudi statusno limuzino. K temu pripomore tudi dejstvo, da je v notranjosti precej prostoren in vizualno precej spominja na prestižnejše in večje Mercedese. Eden tistih avtomobilov, ki vas bo resnično prisilil k razmisleku o tem, ali res potrebujete novejši in večji avtomobil.
Mercedes-Benz C – serija W205
Z ozirom na to, da je četrta generacija s tovarniško kodno oznako W205 v pokoj odšla leta 2021, se zdi, da je pisanje o tem modelu za pričujočo rubriko skorajda nesmiselno. A vendarle – model je debitiral leta 2015 in od zunaj precej podrobno prevzel mimiko in podobo razreda S. Na področju sodobnih tehnologij je v primerjavi s prejšnjim modelom naredil ogromen odskok, saj so pri njem že uvedli različne hibridne tehnologije ter moderne multimedijske platforme. Na voljo je v kar petih karoserijskih različicah: limuzina, karavan, kupe, kabriolet in limuzina s podaljšano medosno razdaljo. No, prav veliko možnosti, da boste slednjo uzrli na naših cestah, pravzaprav ni, saj je rezervirana za druga, bolj oddaljena tržišča.
Glede na to, da bi moral biti razred C na neki način vseeno tisti nekoliko skromnejši Mercedes, pa ob pogledu na seznam serijske in opcijske opreme nisem povsem prepričan, ali morda ne govorim o razredu S. Na krovu tega modela se namreč lahko znajde cel kup dobrot (ali težav), ki brišejo meje med posameznimi avtomobilskimi razredi. Tako ima lahko razred C iz serije W205, ki so jo izdelovali med letoma 2015 in 2021, tudi zračno vzmetenje, devet serijskih zračnih blazin, inteligentni ESP z asistenco vožnje v zavojih, prepoznavanje prometnih znakov, preprečevanje trka, zaznavanje nevarnosti pešcev, inteligentne sprednje žaromete, aktivno parkirno pomoč in cel kup drugih varnostnih in komfortnih elektronskih dodatkov.
Epilog
Mercedes razreda C najverjetneje za marsikoga kljub vsem svojim dobrim lastnostim ne predstavlja optimalne izbire pri nakupu rabljenega avtomobila. Prav tako ne sodi med tiste, s katerimi boste podirali rekorde v slalomu na poligonu. In če bo test časa pokazal, da Mercedesu ni uspelo dokončno odpraviti težav z zdaj že pregovorno problematično korozijo, se bo nekega dne morda zgodilo, da boste njegove ostanke le še pometli s parkirnega prostora. A do takrat bo minilo še kar nekaj let in v njem boste preživeli še na tisoče kilometrov. Je pa nekaj jasno: v trenutku, ko boste k pedalu za plin prislonili desno stopalo, boste vedeli, da je prihod na cilj le še vprašanje kilometrov. In četudi je teh neskončno veliko, bodo ti v esenci zgodovinskega prestiža znamke in dobrega počutja odšteti v hipu.
Tehnični podatki
| generacija | karoserija | dimenzije (d/š/v) v mm | razpon moči kW (KM) | inf. vrednost 2023 (€) |
| W201 (1983–1993) | limuzina | 4.448/1.690/1.375 | 53 (72) do 173 (235) | 1.000 do 10.000 |
| W202 (1993–2000) | limuzina/karavan | 4.505/1.720/1.425 | 55 (75) do 255 (347) | od 1.000 do 5.000 (AMG od 15.000) |
| W203 (2000–2007) | limuzina/karavan/kupe | 4.526-4.541/1.728/1.426 | 88 (120) do 235 (320) | od 1.500 do 5.000 (AMG od 15.000) |
| W204 (2007–2015) | limuzina/karavan/kupe | 4.582-4.776/1.770/1.447 | 88 (120) do 358 (487) | od 6.500 do 12.000 (AMG od 30.000) |
| W205 (2015–2021) | limuzina/karavan/kupe/cabrio | 4.686-4.754/1.810/1.442 | 85 (116) do 380 (510) | od 12.000 do 30.000 (AMG od 40.000) |
Preberite še: Vsak četrti voznik si pnevmatike zamenja sam
BONUS VIDEO: Drift, reli in tovorna zver v enem? To je novi Raptor!
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del