S prikolico po Hrvaškem - takšni so stroški cestnin in trajektov

V Sloveniji DARS že nekaj let uporabo avtocest za osebna in lahka gospodarska vozila zaračunava pavšalno, kar pomeni, da morajo vozniki za uporabo avtocest oziroma hitrih cest kupiti vinjeto, pri čemer pa ločujemo le med vinjeto za vozila, pri katerih višina karoserije nad prvo osjo znaša manj kot 130 centimetrov, in pa vinjeto za vozila, ki to višino presegajo. Druge karakteristike pri tem ne igrajo nikakršne veze, niti to, ali za seboj vlečemo lahki priklopnik, počit­niško prikolico, gliser ali pa recimo nimamo kombija, temveč smo v avtodomu.

Na Hrvaškem na drugi strani uporabo avtocest še vedno zaračunavajo po dejanski uporabi oziroma z zaračunavanjem cestnin, pri čemer pa dvosledna vozila ločujejo v štiri razrede:

-I. razred: motorna vozila z dvema osema z višino do 1,9 m in težo do 3,5 t

-II. razred: motorna vozila z dvema osema in višino nad 1,9 m, a z maso do 3,5 t, ter vozila z dvema osema z višino do 1,9 m in do 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo, ne glede na število osi in višino priklop­nega vozila

-III. razred: motorna vozila z dvema ali tremi osmi in maso, višjo od 3,5 t, motorna vozila z maso nad 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo z eno osjo ter motorna vozila iz razreda II, ki vlečejo priklopno vozilo, ne glede na število osi priklopnega vozila

-IV. razred: motorna vozila s štirimi ali več osmi in maso nad 3,5 t, motorna vozila z dvema osema in maso nad 3,5 t, ki vlečejo priklop­no vozilo z dvema ali več osmi, ter motorna vozila s tremi osmi in maso nad 3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo ne glede na število osi.

Vidimo lahko, da osebni avtomobili in avtodomi (katerih teža ne presega 3,5 tone), ki s seboj prevažajo kakršnokoli priklopno vozilo, spadajo v drugi obračunski razred. Zanimivo, da gre za relativno širok razred, kar pa posledično pomeni, da je višina cestnine vsaj z vidika avtomobilistov relativno visoka. Vzemimo recimo za primer priljubljeno relacijo med Zagrebom in Splitom, kamor se poleti odpravijo številni Slovenci.

Cene cestnin na Hrvaških avtocestah sicer na Hrvaškem iz leta v leto naraščajo. Letos je tako v visoki sezoni za cestnino od Zagreba do Splita za osebna vozila s priklopnikom potrebno odšteti že kar 360 hrvaških kun oziroma 47,87 evra.

No, precej več previdnosti pa je potrebne pri nakupu vozovnic za trajekt. Te je namreč mogoče kupiti vnaprej in si tako še pred odhodom zagotoviti mesto na izbranem trajektu ob izbranem času. Tukaj je namreč sistem precej bolj zakompliciran ali pa, bolje rečeno, bolj natančen. Cenik hrvaške Jadrolinije, ki ponuja trajektne povezave po hrvaškem morju, namreč dvosledna vozila deli na kar 15 razredov oziroma kombinacij, sami pa smo se posledično omejili na pet najpomembnejših:

-Vozilo (do 9 sedežev; do višine 2 m in do 5 m dolžine)

-Vozilo (do 9 sedežev; višine nad 2 m ali nad 5 m dolžine)

-Avtodom, počitniška prikolica, prikolica za čoln (do 5 m dolžine)

-Avtodom, počitniška prikolica, prikolica za čoln (od 5 do 7 m dolžine)

-Avtodom, počitniška prikolica, prikolica za čoln (nad 7 m dolžine)

Tudi tukaj pa so razlike med posameznimi razredi občutne in ponovno različne med nizko ter visoko sezono, le da v trajektnem prometu (z nekaj izjemami) visoka sezona traja med 28. majem in 28. septembrom. Ob tem se vrnimo proti Splitu, kamor smo 'prišli' z avtomobilom.

Split namreč velja za eno izmed bolj priljubljenih točk za odhod na morje s trajektom, med drugim tudi na Korčulo (in njeno najbolj zahodno mesto, Velo Luko), saj se na ta način izognemo prečkanju Bosne in Hercegovine ter dolge poti do Orebiča na Pelješcu. Na odločitev o tem, katero pot izbrati, pa lahko cena igra pomembno vlogo.

Če je recimo za avtomobil s prikolico dolžine do pet metrov treba plačati  v juliju 786 kun (104,32 evra), je cena za vozilo s prikolico, daljšo od pet ali sedem  metrov, treba plačati že 966 kun (128,11 evra) oziroma kar 1.246 kun (165,37 evra) To pa so že razlike, zaradi katerih se splača temeljito preučiti načrt poti, še posebej ob dejstvu, da se 26. julija odpira most Pelješac. Več o cenah trajekta pa na tej povezavi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja