Priprave na dolgo pot na dopust običajno spremljajo načrti, kako najbolj optimalno spraviti vso prtljago v (vselej) premajhen prtljažnik. Kar nekaj posameznikov pa je takšnih, ki se verjetno še precej bolj obremenjujejo s tem, ali bodo na cilj prišli, ne da bi jim jo med potjo zagodel želodec. In rešitev, ki bi to preprečile, je veliko.
Poletje je čas dopustov, kar pomeni tudi čas dolgih poti z avtomobilom na morje. Tako je vsaj za večino Slovencev. Že če se odpravite kamor koli na Hrvaško, boste do svojega cilja najverjetneje prevozili vsaj nekaj sto kilometrov, morda tudi več. To pa pomeni številne ure, preživete na sprednjih in zadnjih sedežev avtomobilov.
Res je, sodobni avtomobili srednjega (nižjega) razreda so veliko bolj udobni kakor njihovi predhodniki izpred 15 ali 20 let. Klimatska naprava je del standardne opreme, sedeži so neprimerljivo bolj udobni, prostora je običajno dovolj tudi v drugi sedežni vrsti, pa tudi zvočna izolacija in vzmetenje sta boljši, zaradi česar je v kabini počutje precej bolj mirno.
Povedano drugače: udobje in elemente opreme, ki so bili še nekdaj na voljo zgolj v prestižnih avtomobilih višjega cenovnega razreda in so se zdeli rezervirani zanje, je sedaj brez težav (v veliki meri) mogoče najti v serijski ali pa vsaj dodatni opremi večine novih in cenovno dostopnih družinskih avtomobilov.
Preberite še: Mineva pol stoletja od trenutka, ko se je začela modernizacija slovenskega transporta
Bolj udobna vožnja in avtomobili pa vendarle niso uspeli odpraviti slabosti, ki se lahko pojavi med vožnjo. Daljša vožnja namreč številnim še vedno predstavlja velik stres. Ta je lahko celo tako velik, da posamezniki čutijo breme poti, še preden sploh sedejo v avtomobil, situacija pa se nato med vožnjo, posebno na zavitih cestah, utegne zgolj poslabšati.
Zlato pravilo pravi, da je, če vam v avtomobilu postane slabo, treba sedeti na sprednjem sedežu. Razlog za to je povsem preprost. Slabost med vožnjo pogosto nastopi zaradi »zmede«, ki nastane v možganih med sedenjem na zadnjih sedežih. Medtem ko notranje uho in drugi organi glavi sporočajo, da se premikamo, oči tega ne zaznajo. Nastane lahko zmeda in zato pride do slabosti.
Potniki na sopotnikovem sedežu pa dobro vidijo, kaj se dogaja pred vozilom, spremljajo dogajanje in se lahko tudi pripravijo na morebitno nenadno zaviranje, zavijanje in podobno. Ne glede na to, ali vam je med vožnjo slabo ali ne, je zato že na začetku vožnje priporočljivo svoj pogled usmeriti v daljavo in s tem takoj preprečiti nastanek težav.
Seveda pa je to le eden izmed razlogov za slabost. Tu so recimo lahko še hrana in pijača, stres in tako dalje. Ena od rešitev je jemanje zdravil in tablet proti slabosti, druga pa je upoštevanje strokovnih nasvetov, s katerimi se boste zdravstvenim težavam na poti lahko vsaj do neke mere izognili, ne da bi morali za to obiskati lekarno.
Jana Lavtižar, magistrica zdravstvene nege in vodja Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Kranj, pritrjuje zgornjemu zapisu o nastanku slabosti med vožnjo: »Možgani skušajo med vožnjo nadzirati položaj, držo in premikanje našega telesa. To počnejo s pomočjo podatkov, ki jim jih posredujejo naše oči preko vidnega živca, in podatkov, ki jim jih posreduje naš ravnotežni organ v notranjem ušesu. Nasprotujoči si signali o stanju in gibanju telesa, ki ga dobijo možgani iz različnih virov – vid, receptorji mišic, ravnotežni organ – povzročijo slabost.«
Kot glavne simptome za nastanek potovalne slabosti Lavtižarjeva navaja pojav občutka nemira, bledoličnost in prekomerno potenje, pojavi se vrtoglavica ali omotica, lahko se pojavi tudi glavobol in pa splošno slabo počutje, ki se, če se ne ustavite pravočasno, lahko stopnjuje tudi do bruhanja.
Za nastanek slabosti obstaja več razlogov
Sicer pa Lavtižarjeva na prvo mesto postavlja najbolj preprost nasvet, in sicer umirjeno načrtovanje poti. Svetuje namreč, naj se na pot odpravimo v zgodnjih jutranjih urah, ko zunanja temperatura še ni previsoka, hkrati pa sta hladni tudi pločevina in kabina vozila. Ob tem je treba dovolj pogosto načrtovati postanke za odmor. Priporočljivo se je na vsaki dve uri vožnje ustaviti vsaj za 15 minut. Specialisti tudi odsvetujejo, da bi dnevno za volanom preživeli več kot osem ur.
Zgornja pravila morajo še posebej resno upoštevati družine z mlajšimi otroki, ki so običajno tudi najbolj podvrženi slabosti med vožnjo. Ta se namreč pojavlja pri posameznikih med drugim in trinajstim letom starosti, običajno pa počasi in samodejno izzveni. Za otroke, ki še niso dosegli 12. leta starosti in tako ne smejo sesti na sopotnikov sedež, je zato (v nasprotju s tem, kar prakticira večina staršev) priporočljivo sedenje na (morebiti nekoliko manj udobnem) srednjem sedežu, kjer bodo imeli najboljši pregled nad vožnjo.
V zadnjih letih starši sicer svoje otroke vsakodnevno pogosto zamotijo tako, da jim v roke potisnejo tablico. Gre za najbolj preprost (a po mnenju stroke neprimeren) način za to, da si pred najmlajšimi izborijo nekaj miru. A gledanje v zaslone vodi k še hitrejšemu nastajanju zmede zaradi različnih signalov, ki jih prejemajo receptorji v glavi, kar le še pospeši nastanek slabosti. Gledanje v ekrane ali branje knjig v vozilu zato Lavtižarjeva močno odsvetuje.
Drugi razlog za nastanek slabosti pa je psihološke narave. A pri tem gre za težavo, ki jo je po besedah Lavtižarjeve mogoče umiriti oziroma rešiti. »Če razmišljate o tem, da vam bo slabo, lahko sami sebe prepričate, da vam je res slabo. To se lahko zgodi, še preden se odpravite na pot. To lahko omilite tudi z uporabo tehnik sproščanja. Teh se lahko naučite v Centru za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojnih centrih po Sloveniji. Ne pozabite, da umirjena vožnja s postanki pripomore k omilitvi potovalne slabosti,« razloži Jana Lavtižar.
Če je vam ali vašim bližnjim med daljšo potjo slabo, potem Lavtižarjeva odsvetuje tudi uporabo močnih dišav v vozilu. Kakršne koli vonjave lahko namreč še dodatno vplivajo na potnikovo slabost, zaradi česar je priporočljivo avtomobil pred vsako daljšo potjo temeljito očistiti in posesati, pozitivno pa bosta vplivala tudi prezračena kabina in ohladitev – bodisi tako, da je vozilo v garaži, ali pa s pomočjo klimatske naprave. Hkrati se je priporočljivo pred vožnjo preobleči v čim lažja in čim tanjša oblačila, ki bodo čim manj obremenjevala telo, izogniti pa se je priporočljivo tudi kajenju pred vožnjo.
Tako kot v vsakdanjem življenju ima sicer velik vpliv na slabost v avtomobilu tudi prehrana. Lavtižarjeva tako pred vsako krajšo potjo odsvetuje uživanje hrane, pred daljšo potjo pa naj bi, če se le da, zaužili čim lažji obrok, ki ne bo močno obremenil našega želodca. Še zlasti naj bi se izogibali mastni hrani, jesti pa ni priporočljivo niti med vožnjo. Tedaj naj bo z vami (če je le mogoče, v hladilnem predalu avtomobila) zgolj voda, pijte pa jo počasi in po požirkih.
Izogibajte se tudi sladkim pijačam in hitro pokvarljivim jedem, kot so salame, jajca in mlečni izdelki, ki bi lahko še pred prvim postankom povzročili slabost. Vsekakor pa je med odmorom priporočljivo uživati sadje ali zelenjavo, ki vas bo le še bolj osvežila.
Rešitev tudi v alternativi
A tudi zgornji nasveti marsikomu ne bodo dovolj, da bi med vožnjo preprečili slabost. V tem primeru mag. Jana Lavtižar ponuja še nekaj bolj ali manj uveljavljenih ukrepov. Prvi je uporaba namenskih zdravil, ki jih je brez recepta mogoče dobiti v lekarni. Najbolje jih je zaužiti približno pol ure pred odhodom na pot; katera zdravila kupiti, pa bodo običajno znali svetovati tudi strokovnjaki oziroma farmacevti v lekarnah.
Med manj uveljavljenimi metodami so nato homeopatska zdravila, različni čaji, akupunktura, uporaba zapestnic in celo, da si popek prelepite z lepilnim trakom. Ob tem naša sogovornica dodaja, da vsakemu pomaga nekaj drugega, med bolj razširjenimi in učinkovitimi pa naj bi bil tudi ingver. Tega lahko uporabljamo kot osnovo za pripravo čajev in drugih napitkov, nahaja pa se lahko tudi v prehranskih dopolnilih, ki jih je moč dobiti v lekarnah. O številnih zdravilnih učinkih ingverja so sicer govorili že naši predniki, da pomaga proti slabosti, pa kažejo tudi nekatere zadnje raziskave.
Upamo, da ste med tistimi, ki se boste že kaj kmalu odpravili na letošnji oddih, in da vam bo pot minila brez stresa zaradi slabosti med vožnjo. Če ste vi ali vaši sopotniki, s katerimi boste preživeli ta zasluženi oddih nekje na morju, nagnjeni k temu, da v želodcu začutite bolečino že zgolj ob misli na to, da boste več ur preživeli v avtomobilu, potem vam želimo, da bi vam zgornji nasveti pomagali, da bi se vaš dopust lepo mirno začel že v avtomobilu.
Zazrti v prihodnost
Dejstvo je, da se bomo prej ali slej po cestah (lahko) prevažali tudi z avtonomnimi avtomobili. Takšnimi, v katerih nas ne bo več brigalo, kaj se dogaja na cestah, pač pa bomo pozornost lahko namenili drugim, prijetnejšim dejavnostim. To je lahko pogovor s sopotniki, gledanje filmov v vozilu in tako dalje. Temu bodo najverjetneje prilagojene tudi konfiguracije sedežev v vozilih, ki se bodo lahko močno razlikovale od dosedanjih.
A odsotnost pogleda na cesto bi lahko povečalo tveganje za nastanek slabosti v avtomobilu. Ameriški tehnološki gigant Apple je zato že pričel razvijati patent sistema, ki zajema več sicer že znanih elementov – od očal za navidezno resničnost do posebnega sedeža, kamere, slušalk in pa kontrolnega modula –, in bo skrbel za ustvarjanje tako imenovanega 4D okolja. Sistem bo namreč uporabnika povsem izoliral od zunanjih dejavnikov, tudi od tresenja zaradi neravnin na cesti in nagibanja v zavojih, kar pomeni, da bo izločil vse dejavnike, ki vplivajo na nastanek slabosti.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del