Prihajajoča električna mobilnost bo v naslednjih dvajsetih letih samo v Evropi odnesla pol milijona delovnih mest v avtomobilski industriji in dobaviteljskih verigah
Tako je zapisano med ugotovitvami študije, ki jo je naročilo Evropsko združenje avtomobilskih dobaviteljev CLEPA. V treh obravnavanih scenarijih nadaljnjega razvoja avtomobilske industrije je predvidena pospešena elektrifikacija za doseganje podnebnih ciljev, z visokim tržnim deležem električnih vozil do leta 2030, ki bi znašal več kot 50 odstotkov, skoraj 80 odstotkov in skoraj 100 odstotkov.
Po podatkih industrijskega nemškega združenja avtomobilskih proizvajalcev VDA avtomobilska industrija v 13 državah članicah Evropske unije predstavlja več kot pet odstotkov vseh zaposlenih v proizvodnji, pri čemer je več kot 60 odstotkov teh delavcev zaposlenih pri dobaviteljih. In glede na to, da bo izbira električnih motorjev precej manjša kot bencinskih ali dizelskih, da so električni bolj preprosti in imajo precej manj sestavnih delov, se jim ne piše nič dobrega.
Preberite še: Je konec krize s polprevodniki končno tu? Posijal je prvi žarek svetlobe, ponudil ga je Intel
Študija navaja, da bo do 70 milijard evrov oziroma kar 70 odstotkov dodane vrednosti električnih pogonov povezanih s predelavo baterijskih materialov, izdelavo baterijskih celic in celičnih modulov ter montažo baterijskih sistemov. Te dejavnosti ne bodo nujno potekale v istih podjetjih ali v istih regijah, saj zahtevajo bistveno drugačne spretnosti in znanje kot tehnologija pogonskih sklopov z notranjim zgorevanjem.
To pa hkrati pomeni, da ne bo več priložnosti za večino avtomobilskih dobaviteljev, ki so usmerjeni v proizvodnjo odhajajočih bencinskih in dizelskih motorjev. Med njimi bodo na udaru zlasti mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo približno petino zaposlenih v avtomobilski dobaviteljski industriji in imajo omejen dostop do virov financiranja za prestrukturiranje.
Na udaru manj kvalificirani
Že prejšnje raziskave združenja CLEPA so pokazale, da proizvodnja baterij zagotavlja relativno več delovnih mest za visokošolsko izobražene kadre in manj za fizične delavce, ki trenutno izdelujejo dele, povezane z motorji z notranjim zgorevanjem. To seveda pomeni, da bo elektrifikacija odnesla največ delovnih mest za manj kvalificirane delavce.
Če se bo struktura izdelave vozil spremenila do te mere, da bo dve tretjini električnih, bo to vplivalo na zaposlovanje čutiti že v letih 2030-2035. A v vsaki slabi napovedi je tudi kaj dobrega. Medtem ko elektrifikacija ogroža delovna mesta v proizvodnji pogonskih sklopov, bodo namreč v prihodnosti večje potrebe po kadrih na področjih, kot sta programska oprema ali infrastruktura.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol