Zgolj Velika Britanija na letni ravni na račun čakanja v prometu utrpi za več milijard funtov škode.
Prometni zastoji so nekaj, s čimer se predvsem dnevni migranti soočajo vsakodnevno, v zvezi s tem pa lahko storijo le malo stvari. In kako polne so postale slovenske avtoceste ter mestne vpadnice smo se lahko najbolj prepričali lansko leto, ko je količina prometa na cestah bistveno upadla, pot v službo ob sedmi uri zjutraj pa se je recimo iz Kranja v Ljubljano skrajšala za kar nekaj minut, tudi do 20 ali celo pol ure.
Seveda pa se s to težavo ne ukvarjamo zgolj Slovenci, temveč ves sveti. Še posebej opazna je ta težava v Veliki Britaniji, kjer pri podjetju Inrix na podlagi nedavno opravljene študije ugotavljajo, da tamkajšnji vozniki letno izgubijo 73 ur zaradi čakanja v zastojih (100 odstotkov več, kot v letu 2020 oziroma v času pandemije). Na letni ravni je to pomenilo milijardo izgubljenih ur oziroma osem milijard funtov ali 9,37 milijard evrov za celotno gospodarstvo.
London sicer iz tega vidika velja za najbolj problematično mesto na svetu. V letošnjem letu so tako tamkajšnji vozniki v povprečju izgubili kar 148 ur (lani 69), kar je sicer eno uro manj kot leta 2019, mesto oziroma gospodarstvo pa je na ta račun izgubilo 5,1 milijarde funtov ali slabih šest milijard evrov. Statistika sicer kaže na to, da je rahel upad mogoče pripisati predvsem zmanjšanju števila potovanj v center mesta.
V Sloveniji vse slabše
Sicer pa je promet najbolj problematičen ravno v evropskih mestih. Za Londonom so se namreč na lestvico mest, v katerih vozniki izgubijo največ časa z dnevno vožnjo v službo in iz nje uvrstili še Pariz, Bruselj, Moskva, New York, Chicago, Rim, Bogota, Palermo in Istanbul. Vsa omenjena mesta so sicer zabeležila upad prometa v primerjavi z leto 2019, najbolj Bogota, kjer vozniki letno izgubijo 'le' še 94 ur, kar je 51 odstotkov manj kot pred dvema letoma. S tem je Bogota iz neslavnega prvega padla na osmo mesto.
Kaj pa Slovenija? Med 1.000 mesti v 50 državah so raziskovalci preučili situacijo v Mariboru in Ljubljani, v obeh mestih pa so ugotovili negativen trend. V Ljubljani so tako vozniki v povprečju do sedaj v letošnjem letu izgubili 38 ur, kar je kar 82 odstotkov več kot leta 2019. S tem se je slovenska prestolnica iz 658. na 231. mesto. Podoben trend so opazili tudi v Mariboru, kjer se je povprečna doba čakanja povečala na 28 ur (prirast 42 odstotkov), Maribor pa se je iz 563. mesta povzpel na 411. mesto.