V idealnih razmerah do izpita v pol leta. A realnost je drugačna ... (2. del)

Kandidate v obup spravljajo dolgo čakanje, lovljenje na napake ter previsoke cene. (foto: Škoda)
Škoda

"Velikokrat so mladi neučakani in želijo opravljati glavno vožnjo čim prej, zato se prijavijo, tudi ko njihov učitelj meni, da še niso pripravljeni."

Danes nadaljujemo zgodbo o poti do vozniškega izpita, ki smo jo začeli včeraj, ko smo podrobno obdelali stroške pridobitve tako želenega dokumenta. Poleg finančne, pa se pojavi še časovna komponenta. Čakalne dobe namreč niso zanemarljive; nastanejo predvsem pri prijavljanju na izpite ter pri prvi prijavi na začetek vožnje. »Verjetno je vzrok veliko povpraševanje. Enako velja za izpitne vožnje. Velikokrat so mladi neučakani in želijo opravljati glavno vožnjo čim prej, zato se prijavijo tudi, ko njihov učitelj meni, da še niso pripravljeni, zaradi česar lahko pride do padca na glavni vožnji ter nezadovoljstva in hkrati do večjega števila ur vožnje, ki jih je treba imeti za ponovno opravljanje izpita,« pravi Domen Veleušič, direktor v šoli vožnje LMM Tilia.

Strokovnjaki kot razloge za to navajajo dejstva, da med epidemijo covida ni bilo mogoče opravljati izpitnih dejavnosti, razlog pa naj bi bil tudi v tem, da je težji tako praktični kot teoretični del, zaradi česar kandidati potrebujejo več ur. Ob upoštevanju povprečja, t. j. 35 ur voženj in v drugem poskusu opravljen izpit, in če se, seveda, posameznik resnično potrudi opraviti vse v čim krajšem času, potrebuje kandidat v idealnih razmerah od štiri do šest mesecev, da pridobi vozniško dovoljenje.

Praktični del vozniškega izpita je mogoče opraviti že z 20 obveznimi učnimi urami in 21. izpitno uro. Junakov, ki bi z dvajsetimi urami uspešno končali usposabljanje, je letno v vsej Sloveniji morda nekaj deset. Večina kandidatov za voznike za dosego minimalnih znanj in uspeh na izpitu potrebuje vsaj 35 ur praktičnega usposabljanja, odvisno od motoričnih spretnosti kandidata. Tega si niso izmislile šole vožnje, ampak tako kažejo rezultati praktičnih izpitov po enotnih merilih Javne agencije RS za varnost prometa (AVP).

Čakalne dobe nastanejo predvsem pri prijavljanju na izpite ter prvi prijavi na začetek vožnje. Iz evidence AVP o vozniških izpitih je razvidno, da je večina (približno 63 odstotkov) kandidatov za dovoljenje kategorije B starih med 18 in 20 let, 24 jih šteje med 21 in 30 let, 13 pa je starejših od 30 let. »Velikokrat se znotraj ekipe pogovarjamo, da je 20 ur vožnje povsem premalo, saj potem velika večina pričakuje, da bodo z 21. uro zagotovo šli na izpit in opravili brez napake. To spet privede do zgoraj omenjenega problema,« še pravi Veleušič.

Osip kandidatov zato tudi ni tako presenetljiv. Za praktični del vozniškega izpita in za vse kategorije velja, da je bila lani uspešnost dobrih 54 odstotkov. Precej večja uspešnost je bila leta 2020, ko je bilo namesto lanskih 52.249 izpitov le 33.274 izpitov – ta je znašala 57 odstotkov.
V letu 2022 je daleč največ kandidatov uspešno opravilo vozniški del v drugem ali tretjem poskusu – od 22.638 kandidatov jih je bilo kar 8642. Kljub temu jih je bilo 12.070 uspešnih že v prvem poskusu, več kot deset poskusov pa so potrebovali le trije kandidati. Po neuspešnem četrtem poskusu je treba ponovno opravljati izpit CPP. Pri teoriji CPP je v prvo uspelo kar 14.983 kandidatom od 22.855, v drugem ali tretjem poskusu je bilo uspešnih 5855, več kot desetkrat pa je bilo treba izpit ponoviti 106 kandidatom.

Iskanje znanja ali neznanja

Merilo za uspeh na izpitu je postavljeno tako, da ima kandidat, ki izpit opravi, zadostno znanje za zagotavljanje varnega, nemotenega in umirjenega poteka cestnega prometa. Pred dvema letoma se je na pobudo agencije za varnost prometa merilo znižalo z dolgoletnih 90 odstotkov na 88, kar je po strokovni presoji agencije spodnja sprejemljiva meja. Za primerjavo – Hrvaška in Avstrija imata merilo 90, Nemčija celo 92 odstotkov.

Pa vendar se pojavljajo očitki, da so vprašanja na teoretičnem delu marsikdaj napisana zelo dvoumno ali povsem neživljenjsko, pri izpitni vožnji pa naj bi ocenjevalci dejansko iskali le neznanje. Primerov, ki smo jih slišali v uredništvu, je kar nekaj. Inštruktorji pa se kljub temu strinjajo, da ni težava v tem, da bi ocenjevalci namerno iskali neznanje, ampak to narekujejo sodobne razmere na cestah. Prometa je vedno več in več je nervoznih, agresivnih voznikov, ceste so zahtevnejše in avtomobili hitrejši. Zato ne preseneča podatek, da so imeli v avtošoli LMM Tilia že pred dvema desetletjema kandidatko, ki je opravila izpit s 622. uro.

Na AVP smo naslovili še nekaj vprašanj, ki najbolj tarejo kandidate in njihove starše. Eno od njih je bilo, zakaj se od prijave do opravljanja tako teoretičnega kot praktičnega dela izpita čaka po dva meseca. Ob podatkih, da je uspešnost na vozniških izpitih le dobrih 50 odstotkov, kar pomeni, da vsak kandidat opravlja izpit iz teorije in vožnje v povprečju po dvakrat. Eno z drugim je to dvakrat po štiri mesece samo čakanja na izpit – skupaj osem mesecev brez časa za usposabljanje v šoli vožnje.

Pravilnik o vozniškem izpitu pa pravi, da mora izpitna komisija omogočiti kandidatu opravljanje vozniškega izpita najpozneje v tridesetih dneh od prijave k teoretičnemu oziroma praktičnemu delu vozniškega izpita. »Na dan 20. februarja je čakalna doba različna in je odvisna od lokacije za opravljanje vozniških izpitov. Povprečna čakalna doba na ta dan je bila 18 dni za teoretični del vozniškega izpita in 28 dni za praktični del,« so odgovorili na AVP. Osemindvajset dni od dovoljenih tridesetih? Gre torej za povprečno čakalno dobo ... AVP tukaj očitno hodi po meji.

Obvezno še na dodatno usposabljanje voznikov začetnikov

Voznika začetnika po uspešno opravljenem izpitu čaka še ena pomembna naloga: opraviti mora dodatno usposabljanje iz varne vožnje. Tečaja se – med drugim tudi v centru AMZS na Vranskem – lahko udeleži po najmanj šestih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja. Čas šestih mesecev je potreben, da voznik začetnik spozna lastno vožnjo, svoje sposobnosti in druge značilnosti vožnje ter se seznani z najpogostejšimi razlogi tveganj in nevarnosti na cesti.

Pomembno je, da se voznik začetnik programa ne udeleži prezgodaj oziroma preden samostojno ne prevozi nekaj tisoč kilometrov, vendar naj z udeležbo na programu tudi ne odlaša. Opraviti ga mora v roku dveh let od opravljenega vozniškega izpita. Šele uspešno opravljen program mu bo omogočil podaljšanje vozniškega dovoljenja. Cena tega tečaja je 125 evrov, tečaj pa vključuje vadbo elementov varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa ter psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

Novo na Metroplay: "Ker hočeš ustrezati svojemu klientu, veš, da bo polomija" | Zoran Gabrijan