Alfa Romeo Alfa 156 Sportwagon GTA

GTA je surovina. Imate izkušnje z dirkalnimi avtomobili? Ne? No, na hitro: so glasni, robati, s trdo sklopko, surovim menjalnikom, z neposrednim volanskim obročem. In dobro »grejo«. Takšna, zelo podobna je Ona.

Od zadnje GTA so minila že . . uau, desetletja! In približno toliko, če smo malce nesramni, je minilo od časov, ko so se Alfe še lahko ponosno kosale z Beemveji. Pravzaprav so jih takrat še pospravljale v predalčke. No, medtem so se v Münchnu marsikaj novega naučili, Milančani pa so bolj kot ne le likali zunanjost. Da se razumemo: enako »litrski« motorji v podobno velikih karoserijah iz Milana in Münchna so bili ves čas tu-tu, ampak ko se je pri Alfah že končalo (prostornina motorja), so se pravi Beemveji šele začeli.

No, s takšno Geteajko lahko gospodje iz Milana mirno zapeljejo na južno Bavarsko in malce dražijo gospode v stolpnici štirih valjev. Ni sicer še povsem primerljiva zadeva, vsaj kar se tiče papirnatih vrednosti (litri, kilovati) in ko gledamo pogonsko zasnovo, toda na cesti sta zelo zelo blizu. Drugih pravih tekmecev pa ni, se pravi takšnih, ki bi bili primerljivi po vseh točkah žlahtnega, čistokrvnega športnega avtomobila.

Alfa ima vse. Ima videz. Slišal sem tudi pripombo o oglatosti zadnjega odbijača, ampak to je vse. Večina (vključno z našim uredništvom) enoglasno soglaša: GTA je poštenega, surovega, športnega videza. V celoti in v detajlih.

GTA ima čudovito preteklost in zveneče ime. Pravzaprav me prav ime malce jezi; A v kratici pomeni »allegerita«, torej olajšana, vendar je prav tale 156 s slabo poldrugo tono najtežja med vsemi Stošestinpetdeseticami. No, če greste lahko mirno mimo tega, smo eno pomanjkljivost že odpravili.

Se pravi: je Alfa, je surovo agresivnega videza in ji je ime GTA. Že do tu bi marsikateri ljubitelj kač iz Milana pokleknil in pomokril robček z znojem s čela. Sledi notranjost; ta pozdravi s školjkastima sedežema in z obilico usnja, pa s športnim volanskim obročem in s stopalkami dirkaškega videza. Sedem, obrnem ključ, br-r-r-ruuuum. Stroj zadovoljno gode v prostem teku, frekvence zvoka so prekrasne. Hrrruuum, hrrrruuum. Sklopka, klik - prva prestava - pojdimo!

Hej! Volan je praktično neposreden; le 1, 7(! ! ) zavrtljaja med skrajnima točkama. In dirkaško natančen. Menjalnik je natančen, kratko izračunan, gibi ročice so (lahko) hitri. Športno, (spet) nekoliko surovo. Dirkaško. Prva: hruum; druga: hruuum; tretja: hruuum; četrta: hruuum; peta: hruuum; šesta: hruuuuuum. No, tale potrebuje nekaj več časa. Motor nesramno zapeljivo poje in se v vsaki prestavi z največjim veseljem zavrti do rdečega polja pri 7000 vrtljajih v minuti. Kdo je tam postavil prekinjevalnik#{©}@{§®! ! ? ? Ah, naj bo. GTA je eden redkih sodobnih avtomobilov, kjer voznik zares občuti vožnjo, stik s cesto, gibanje volanskega mehanizma, tek motorja, mehaniko menjalnika.

Premalo? Ma, glasbo stroja bi si lahko predvajali na dobrem domačem glasbenem sistemu, pa bi že uživali. GTA pa nudi še vse drugo: odličen občutek na stopalki zavore, odlično oporo za levo nogo, možnost hkratnega zaviranja in pritiskanja na plin, dober položaj za volanom, odlično odzivnost podvozja na ukaze z volana. Še? Še!

Zaprisežencem modrobelega ventilatorčka je tule najbrž že zelo vroče. In čisto prav je tako. Ampak da preprečimo kakšen blažji infarkt: tudi GTA je še vedno Alfa današnjega časa - manjše površnosti se kar vrstijo! Tako se volanski obroč, če se nanj naslonite (naše meritve zavorne poti! ), kar posede v najgloblji položaj! Brisalniki so, če na šipi ni zanje dovolj vode, preglasni. Voznikov varnostni pas se zatika in tak ne vliva občutka varnega delovanja. Izpod prednjega levega kolesa med hitrimi ovinki glasno poka. Del sedeža, ki je namenjen podaljševanju sedala, je majav, kot bi ga sestavili pri sosedu v kleti. Gumbi in ročice za nastavitev sedeža . . Ah, pa zakaj inženirji pri Alfa Romeu enkrat ne kupijo kakšnega dobro opremljenega Audija?

OK, notranjost je po materialih bistveno napredovala glede na prejšnjo generacijo modela 156, ampak novost - potovalni računalnik - ima že pomanjkljivost: veliko podatkov, pa le enosmerno brskanje po njih. In med njimi je prav na koncu seznama tudi grafičen stolpčni (in zato zelo nenatančen) »merilnik« temperature motornega olja. Nasploh bodo vsi stari alfisti pogrešali dodatne merilnike in tudi malce nostalgična napisa »Benzina« in »Acqua« nista dovolj za potešitev takšnih želja. Edino, kar ogreje športno srce, je merilnik hitrosti s skalo do 300 kilometrov na uro . .

Ne, varčna tale GTA ni. Za 15 litrov na 100 kilometrov bo morala biti pretežno parkirana in kdor se je z Alfo 156 namenil varčevati, naj kupi 1.9 JTD ali 1.6 TS. Če pa že odštevate 8 celih milijončkov in še drobiž čez, raje pretehtajte, ali vam ustreza, da je v zadnjih kolotekih enak material kot na tleh v kabini, pretehtajte, ali vas tovornjaški rajdni krog ne moti, morda tudi to, da volan postane premehak pri velikih hitrostih, in še to, ali ste zadovoljni s temi sedeži ali bi raje sedeli v takšnih, katerih ime se začenja z R. Če se vam je začela tresti roka, odložite denar, vdihnite, izdihnite, sedite v tako GTA (če le imate možnost) in se odpeljite. Ali pa preprosto preberite tale tekst še enkrat od začetka.

Lahko pa tudi samo nadaljujete na tem mestu. Motor, ki ima zares že brado, je namreč še vedno izza volana najboljši med podobnimi. Prav, je požrešen in morda ni rekorder po navoru in moči. Ampak v vsaki prestavi in pri vseh vrtljajih odlično vleče, ima zagotovo najlepši zvok in se rad vrti. Takšen omogoča hitro speljevanje brez truda s plinom in sklopko, omogoča ležerno vožnjo z navorom, pa dirkaško vožnjo z vrtljaji.

S samo tretjino plina, če mu pri tem pustite, da se (sicer zelo hitro) zavrti do 7000 vrtljajev v minuti, bo vožnja že mejila na dirkaško, če pa imate ob tem še živce za zaviranje v zadnjih metrih, bo občutek čudovit. Preverjeno na Mobikrogu! Z natančnim in neposrednim volanom je to edini avtomobil, kjer na večini cest (tudi Jezersko pa Planina . . ) sploh ni treba preprijemati obroča, športno podvozje pa vseeno uspe blažiti sunke tako, da vožnja ni obremenjujoča za celotno okostje in zadnjične mišičje.

Prepustite se nadzoru temperature olja, ki utegne doseči okrog 120 stopinj Celzija, če pa ugotovite, da je igla merilnika vrtljajev na številki 6500 in če imate slučajno v šesti prestavi, znabiti, da vas tudi policijska patrulja ne bo mogla ujeti. Peljete se namreč okrog 250 kilometrov na uro.

Boste s takšno GTA lahko nežni? Michael S. jo ima, ampak je premlad, da bi se iz lastnih izkušenj spominjal, kaj pomeni Alfin zadnji pogon. Tudi s tole GTA ne bo občutil tega - Ona le rahlo popušča malce težak nos iz ovinka, zadnja kolesa pa že kar nesramno sledijo prednjim. No, pa kljub temu - Ona je takšna, da bi ob njej lahko pozabil, da nima zadnjega pogona. Veste, med testom sploh nisem prižgal avdiosistema!

Vinko Kernc

Foto: Aleš Pavletič