Alfa Romeo Alfa 159 Sportwagon 1.9 JTD-M Distinctive

Ampak da si bomo na jasnem, če vaša boljša polovica sanjari o popolnem družinskem avtomobilu z veliko prostora, potem tega raje iščite kje drugje. Tale Alfa, pa naj bo njen zadek videti še tako kombijevski (beri: družinski), se svojemu izvoru ne namerava odpovedati. In tako je tudi prav!

Pri zunanji podobi Alf imajo že dolgo glavno besedo oblikovalci. In to je jasno tudi pri 159 Sportwagon. Agresiven sprednji del z osmimi ločenimi reflektorji, nabitimi blatniki, izrazito podarjenim motornim pokrovom (v obliki črke V) in navzdol obrnjeno trikotno masko, v katero se steka večino linij, še vedno velja za enega najbolj agresivnih v svetu športnih limuzin. In če ne prej, to opazite na avtocesti; skorajda ga ni voznika, ki se vam ne bi hotel umakniti s prehitevalnega pasu. Tudi najbolj zagrizenega avstrijskega 'linksfarerja' ne. Ja, tako grozen je videti v vzvratnem ogledalu nos te Alfe!

Odličen recept za nabijanje samozavesti ali, če hočete, lajšanje kompleksov družinskega življenja. Pa čeprav pri ljudeh, ki se vam bodo umikali, ne bo deloval prav dolgo. Na zadku agresivnost skoraj povsem zbledi. Nežno zaobljene linije, sramežljiv strešni spojler, za rdečim steklom skriti reflektorji zadnjih luči in skoraj popolna simetrija, ki jo zmoti le zadnji brisalnik, delujejo preveč elegantno, da bi še lahko razpravljali o agresivnosti.

Morda o športnosti? No ja, kakorkoli že, dejstvo je, da v nasprotju z Audiji in Volvi, kjer so kombiji nemalokrat skladnejši od limuzin, pri Alfa Romeu to zagotovo ne velja. Pravi alfist bo kupil limuzino in pika! če bo moral iz kakršnihkoli razlogov seči po Sportwagonu, pa zaradi tega ne bo prav nikjer prikrajšan. Kot voznik ali potnik bo v tem avtomobilu dobil prav vse, kar ponuja Alfa 159.

Pri Alfa Romeu so še posebno ponosni - to poudarjajo skoraj povsod - na togost karoserije Alfe 159. In uspelo jim jo ohraniti tudi pri Sprotwagonu. Povedano z drugimi besedami, družinskega kombija, ki bi se na ukaze z volana odzival tako natančno, kot se 159 Sprotwagon, zlepa ne boste našli. Toga karoserija sama po sebi seveda še ni dovolj, da bi lahko govorili o tako vrhunski vodljivosti. Inženirji so morali tem zahtevam primerno uglasiti tudi podvozje in prilagoditi volanski mehanizem.

Da ne bo pomote, slednji se od limuzinske različice ne razlikuje prav v ničemer. Se pa od drugih, ki jih srečamo v takšnih kombijih. Od ene do druge skrajne točke potrebuje le 2, 5 zavrtljaja, in to pomeni, da če niste vajeni Alf, vam lahko volan, vsaj na začetku, povzroča nekaj težav. V ovinku od voznika zahteva precej manj zasuka kot pri drugih kombijih in tega se je preprosto treba navaditi. Tako kot oblike obroča, ki je v primerjavi s tistim v 156 Sportwagon nedvomno nazadoval. Je pa vse drugo v 159 Sportwagonu napredovalo!

Za začetek mere. Avtomobil je daljši (za 22 centimetrov), kar pomeni več prostora za voznika, potnike in prtljago. Voznikovo delovno okolje je stopilo v razred višje. Glavna merilnika sta dva, zaslon s podatki nabitega potovalnega računalnike je svoje mesto našel med njima, obvolanske ročice so bolj ergonomske in sredinska konzola, ko pomislimo na materiale, je bolj prefinjena.

Ta je po obliki še vedno značilno Alfina; s tremi okroglimi merilniki (za količino goriva, temperaturo hladilne tekočine in tlak v turbopuhalu), vrhunskim avdiosistemom, komandami za uravnavanje klimatske naprave in po novem tudi s tremi okroglimi zračniki povsem na vrhu. In ko želimo v vročih poletnih dneh hitro ohladiti potniški prostor, Alfine inženirje nedvomno pohvalimo. Ne pa tudi, ko je dotok svežega zraka treba usmeriti tako, da za potnike ni moteč. Takrat zračniki na sredinski konzoli postanejo povsem odveč.

In vse do tod, skupaj z zadnjo klopjo, ki je že zaradi oblike bolj kot trem namenjena dvema potnikoma, je Alfa 159 Sportwagon povsem podobna, če že ne enaka limuzini. Razlike med njima je zato treba iskati zadaj, kjer naj bi se Sportwagon šopiril s prostornostjo in uporabnostjo. Za odklepanje zadnji vrat tega ne moremo trditi (tudi v tem primeru temu služita le ključ ali pa gumb na stropu potniške kabine), je pa res, da se vam takoj zatem odpre prostor, ki je prostornejši, uporabnejši pa tudi ličnejši od tistega v limuzini.

S prostorom v Alfi 156 Sportwagonu ga sploh ne bomo primerjali, saj bi bilo to popoln nesmisel, lahko pa povemo, da je s 445 povsem primerljiv s prtljažnikom v Audiju A4 Avant (440 l), Beemveju serije 3 (460 l) in Mercedesu razreda C (470 l). Pa ne le po številkah, tudi po uporabnosti. Zaradi precejšnje globine sprejme celo nekoliko večje predmete (težava se pojavi, ko je treba težak predmet dvigniti čez zajeten rob), ob straneh so predalčki različnih velikosti in namembnosti, za prevoz daljšega in ožjega predmeta bo zadostovala odprtina v naslonjalu klopi (serijsko), za prevoz več kosov prtljage ali zajetnejši tovor pa je na razpolago še deljiva in zložljiva klop. Edina slabost je, da z njenim podiranjem zadaj ne dobite ravnega dna.

Ampak to je tudi eden redkih davkov, ki ga boste morali sprejeti, ker ste hoteli imeti v garaži športen in hkrati družinski avtomobil. Drugi bi lahko bil, da se bo v nosu Sporwagona v največ primerih skrival dizelski motor. Ampak ker govorimo o znamki Alfa Romeo, se tega nimate kaj bati. Že najosnovnejši dizel z 88 kW (120 KM), ki ga pri nas, mimogrede, vsaj na spletnem ceniku sploh ni na voljo, bi verjetno zadovoljil večino voznikov. Močnejšemu bratu dvojčku s 110 kW (150 KM) pa to več kot odlično uspeva.

Ko kazalec na merilniku vrtljajev doseže številko 1800 in motor stopi v območje, v katerem turbopuhalo zadiha s polno sapo, ta Alfa začne povsem upravičevati ime, ki so ji ga zbrali v tovarni (Sportwagon). Da je v nosu prisilno polnjen agregat, vas opomni le, ko sunkovito pohodite stopalko za plin - takrat motor za trenutek omahne (kako značilno za tako navite dizle), nato pa odločno pospeši in suvereno vleče skozi celotno delovno območje.

K temu svoje dodajo tudi odličen šeststopenjski menjalnik s športno kratkimi gibi prestavne ročice, odlične zavore, že omenjena neposreden volan in vrhunsko podvozje. In šele takrat se zares zaveste, da v resnici sedite v športnem avtomobilu.

Pravzaprav najprej športnem in šele nato družinskem.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič