Kratki test; Alfa Romeo Giulietta 1.6 Multijet II 16v TCT Super

Alfina bela barva, 18-palčna platišča dizajna modelov QV, rdeča črta pod brado, velik kromiran zaključek izpušne cevi. Obetajoče. Potem precej športni sedeži z rdečimi šivi, pa enaki šivi na volanu, aluminijaste stopalke in dvosklopčni menjalnik. Še bolj obetajoče. Giuliette nimajo pametnega ključa, zato ga je treba vtakniti v ključavnico ob volanu in ... Dizel.

V redu, ni panike, 175-'konjski' Alfin dizel se je že večkrat izkazal za športnega. Konec koncev je to razen 240-'konjskega' turbobencinca v različici Veloce najzmogljivejši Giuliettin motor.

Pa se je ob prvem pospeševanju izkazalo, da gre za manjšega brata, 1,6-litrski dizel(ček) s 120 'konji'. Razočaranje? Prvi hip seveda, ampak tale motorček da od sebe več, kot pokažejo tehnični podatki na papirju. To, da imajo turbodizli ozko območje uporabnih obratov, dvosklopčni menjalnik z oznako TCT zlahka skrije, in ker motor sicer rad sune že iz nižjih vrtljajev (da ne zaide v prenizke, spet odlično skrbi TCT), je tale Giulietta bolj živahna, kot bi pričakovali. Seveda: ne zmore športnih pospeškov iz ovinkov ali astronomskih hitrosti na avtocesti, a če je voznik spreten, zna biti hitra. Za to je 'krivo' tudi športno vzmetenje doplačilnega paketa Veloce, ki prinese tudi 18-palčna platišča in pnevmatike.

Tresljajev v notranjosti je zato več, se pa taka Giulietta za to oddolži z zelo visoko postavljenimi mejami zdrsa, dovolj visoko, da jih je 'po nesreči' praktično nemogoče doseči. Če pa si to voznik prizadeva nalašč, ga zna takšna Giulietta nagraditi z natančno vodljivostjo, dovolj povratnimi informacijami in v celem uživaško lego ne cesti. Ja, z močnejšim motorjem bi bilo zabave še več, a bi bolj trpela tudi denarnica ob nakupu. In bistvo takšne Giuliette je ponuditi več zabave za še znosen denar (in ob lepi zalogi vgrajena udobnostne in varnostne opreme).

besedilo: Dušan Lukič · foto: Saša Kapetanovič