Kratki test: Audi A3 Sportback 2.0 TDI 150 S tronic

A3 je že od nekdaj spadal med bolj zaželene (pa čeprav večini slovenskih kupcev tega avtomobilskega razreda nedosegljive) modele – prenova pa ga je pomladila ravno toliko, da bo zlahka zdržal do prihoda novega modela.

Navzven A3 v 'karavanski' različici, torej kot Sportback, ostaja vizualno najprivlačnejša trojka. Njegov prtljažnik ni kombijevsko ogromen, a že položnost zadnjega stekla dokazuje, da to niti ni bil namen oblikovalcev. Dali so mu nekaj več prtljažnika, kot ga ima klasični A3 (kar pomeni, da ga je za družinsko uporabo dovolj), a so ob tem želeli ohraniti skladno, športno obliko – in njihova misija je bila uspešna. S spremenjenimi lučmi in masko je A3 dobil tudi malo bolj športne poteze.

A čeprav je zunanja oblika všečna in skladna, ni bistvo tega avtomobila. Bistvo se skriva pod kožo. Dvolitrski TDI je (čeprav ima ta kratica zadnje čase negativen prizvok) odlična izbira za A3, le zvočna izolacija bi lahko bila malenkost boljša. V kombinaciji z dvosklopčnim DSG-jem gre za pogonski sklop, ki nima ne težav s premikanjem mase A3 ne s porabo. 150 'konjev' je dovolj za spodobno živahne vozne lastnosti, s 4,4-litrsko porabo na normnem krogu pa je testni A3 dokazal, da nizki stroški za gorivo ne pomenijo, da mora biti vožnja obupno počasna, voznik pa tarča gneva drugih udeležencev v prometu. Še ob precej živahnejši vožnji, kot je tista na našem normnem krogu (kjer vozimo po omejitvah in se ob pospeševanjih držimo tempa ostalega prometa), se stežka povzpne prek šestih litrov. A po drugi strani: v vsakdanji uporabi bo priključnohibridni e-tron še varčnejši.

Da se v A3 sedi dobro, vemo že dolgo, sploh v takšnem z menjalniško avtomatiko, kjer zlahka pogrešimo stopalko sklopke s klasično predolgim hodom, značilno za Audijeve modele z ročnim menjalnikom. Novost je izboljšan sistem MMI, ki je info-zabavne vsebine A3 postavil vštric s tistimi v večjih Audijih. Enako velja za asistenčne sisteme, a ker jih večina spada na seznam doplačilne opreme, zna biti cena opazno visoka. Testni A3 je imel LED-žaromete, asistenco za vožnjo v zastojih (kar pomeni tudi aktivni tempomat in sistem za preprečitev zapustitve voznega pasu), samodejno zaviranje z zaznavanjem pešcev, kamero za vzvratno vožnjo, popolnoma digitalne merilnike in še kup udobnostnih ter vizualnih dodatkov, kar je njegovo ceno z osnovnih 33 dvignilo na več kot 50 tisočakov. Seveda, primerno varnostno opremljen A3 Sportback si lahko privoščite tudi za okoli 10 tisočakov manj, le kupu lepotnih (paket S line, sedeži iz usnja in alkantare z masažo in podobno) dodatkov se je treba odpovedati.

A3 je lahko namreč cenovno čisto sprejemljiv, tudi pri Audiju pa je pač tako, da je treba za več opreme več plačati – testni A3 pa je bil naložen s skoraj vsem, kar je mogoče.

besedilo: Dušan Lukič
foto: Saša Kapetanovič