Audi A4 2.5 TDI Avant

Uff, kako beži čas! Skoraj leto in štiri mesece je že minilo od dne, ko smo prevzeli ključe Audija. Zdi pa se, kot da je preteklo le nekaj mesecev. Toda, če dobro pomislim, za to ni kriv Audi. Krivca sta predvsem delo in roki, ki nas vseskozi preganjajo. Časa, ki bi nam dopuščal, da bi si svet ali vsaj Evropo ogledali še kako drugače kot le izza stekel jeklenih konjičkov pri hitrosti 100 in več kilometrov na uro, preprosto ni več. Kaj šele, da bi se ob tem posvetili tudi avtu.

Prenesi PDF testa
Audi A4 2.5 TDI Avant (foto: Aleš Pavletič) Aleš Pavletič
3. 4. 2003

Dokaz za to je bil nedvomno ženevski avtomobilski salon. Pot do tja nikakor ni kratka. Približno 850 kilometrov zahteva. Toda na njej si nisem uspel odtrgati niti trenutka, da bi se posvetil še Audiju. Kaj hočemo, po komaj štirinajstih dneh sem se moral tako ponovno usesti vanj.

Ampak, da ne bo pomote - še zdaleč ne z odporom! Za prednja sedeža namreč še vedno velja, da sta odlična. Z dobrima bočnima oporama in izdatno nastavljivostjo. Morda celo preveč izdatno, saj zahtevata od voznika in sovoznika kar nekaj časa, preden ju udobno objameta.

Mnogo manj »naporen« je trikraki, prav tako športno ukrojen volanski obroč, nastavljiv »le« po višini in globini. Da pri Audiju ergonomija ni stvar naključja, nas vse bolj prepričujejo tudi stikala, nameščena tam, kjer jih pričakujemo, in stopalke, skupaj z odlično oporo za levo nogo. Ob vsem skupaj pa me je prav prijetno presenetila kakovost izdelave. V potniški kabini še vedno vse deluje tako, kot je delovalo prvi dan. Celo predalček pod sovoznikovim sedežem, ki se pri večini avtomobilov med odpiranjem in zapiranjem rad zatika, v Audiju svojo »pot« opravi presenetljivo tekoče.

No, precej manj navdušenja nad supertestno »štirico« je slišati iz ust potnikov, ki morajo sesti na zadnjo klop. Ker sta prednja sedeža športno izoblikovana ter oblečena v kombinacijo usnja in alkantare, se seveda spodobi, da se vse to nadaljuje tudi zadaj. Vendar prav zaradi tega tam približno udobno sedita le dva potnika - tretji mora namreč sesti na manjšo izboklino v sredini, prevlečeno z usnjem - pa še ta se bosta, če imata predolge noge, pritožila nad trdima (plastičnima) oporama hrbtnih delov prednjih dveh sedežev, v kateri morata opirati kolena.

K sreči se za mnogo bolj domišljenega izkaže zadek. Predalčkov je tam celo več, kot jih potrebujemo, da vanje pospravimo obvezno opremo, za pritrditev različnih malenkosti pa v njem najdemo še pritrdilni trak ob desnem boku, mrežo na dnu in celo držali za nakupovalne vrečke. Tudi rolo in pregradna mreža sta čedalje bolj nepogrešljiva elementa in če kaj resnično pogrešamo, je to le odprtina za prevoz daljših predmetov (beri: smuči). Kot smo že omenili, zadnja klop udobno sprejme le dva potnika in če moramo ob tem žrtvovati še njen tretjinski del, pomeni, da se več kot trije s tem Audijem na smučanje preprosto ne morejo odpraviti.

Za motor velja precej podobno kot za potniško kabino. Od nas ni v vsem tem času zahteval nič drugega kot le tri računalniško določene redne servise in zadostno količino goriva. Pa še to v zelo zmernih količinah! Nam je pa zato precej več preglavic, približno na četrtini našega supertesta, pričel povzročati menjalnik. Med speljevanji in pospeševanji z majhnih hitrosti je občasno iz njegove notranjosti slišati zvoke, ki močno spominjajo na to, da se v njegovem drobovju nekaj lomi. Vse skupaj pa dodatno »popestrijo« še neprijetni sunki. Zadosten razlog, da smo avto odpeljali na servis! Toda tam so nam zagotovili, da napake ni. Ne na menjalniku (Multitronic) ne na sklopki. Mi pa lahko ob tem zapišemo le, da se »diagnoza« še vedno ponavlja in da so v tem času na servisu že zamenjali polgred.

Napako na menjalniku oziroma sklopki in okvaro polgredi je sicer težko povezati, toda dejstvo je, da so med sunki obremenitve na polgred zagotovo precejšnje. Na supertestnem Audiju pa smo opazili še eno napako, in sicer žarnice parkirnih luči rade pregorijo. Res so žarnice potrošni material in pač pregorijo, vendar si težko razložimo, zakaj so prav tiste za parkirne luči tako občutljive, medtem ko vse preostale delujejo popolnoma brezhibno. Zamenjali smo jih namreč že dvakrat, torej približno tako pogosto kot metlice prednjih brisalnikov. Pa to sploh ne bi bila težava, če se ne bi morali za vsak takšen poseg zapeljati do servisa. Žaromet je namreč vgrajen tako, da sami tega dela preprosto ne morete opraviti.

Toda priznati moramo, da kljub malenkostim večjih težav z Audijem nismo imeli. Motor teče odlično, notranjost nas še vedno navdušuje z odlično ergonomijo, udobjem, kakovostjo izdelave, pa tudi uporabnostjo (Avant) in tako sploh ni čudno, da je Audi v naši supertestni floti še vedno najbolj zaželen avto.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič

Audi A4 2.5 TDI Avant

Osnovni podatki

Prodaja: Porsche Slovenija
Cena osnovnega modela: 34.051,73 €
Cena testnega modela: 40.619,95 €
Izračunajte strošek zavarovanja avtomobila
Moč: 114kW (155 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 9,7 s
Največja hitrost: 212 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 7,0l/100km

Tehnični podatki

Motor: 6-valjni - V-90° - dizelski z neposrednim vbrizgom - gibna prostornina 2496 cm3 - največja moč 114 kW (155 KM) pri 4000/min - največji navor 310 Nm pri 1400-3500/min
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi - neskončnostopenjski samodejni menjalnik (CVT) - gume 205/55 R 16 H
Zmogljivost: največja hitrost 212 km/h - pospešek 0-100 km/h 9,7 s - poraba goriva (ECE) 9,3/5,7/7,0 l/100 km (plinsko olje)
Mase: prazno vozilo 1590 kg
Zunanje mere: dolžina 4544 mm - širina 1766 mm - višina 1428 mm - medosna razdalja 2650 mm - kolotek spredaj 1528 mm - zadaj 1526 mm - rajdni krog 11,1 m
Prtljažnik: normno 442-1184 l
Ocena
  • Supertestna štirica je prvo polovico našega testa zaključila z zelo visoko oceno. Če odmislimo težave z menjalnikom/sklopko in pregorevanje žarnic parkirnih luči, vse drugo deluje brezhibno.

Hvalimo in grajamo
prednja sedeža
ergonomija
materiali in oprema
prilagodljivost zadka
zmogljivosti
poraba goriva
reakcijski čas speljevanja
značilen dizelski zvok
zadnja klop sprejeme le dva potnika
prostornost zadaj