Audi A4 Cabrio 2.0 TDI

Še posebej če na izdelku piše (recimo) Audi. Tudi iz Ingolstadta sicer prihaja vse več nišnih modelov, avtomobilov, ki pestrijo ponudbo v kakem novonastajajočem razredu ali celo ustvarjajo svoj razred, ampak pri nekaterih modelih ostajajo pri klasiki. A4 Cabrio je zelo tipičen primer.

Če niste preveč daleč, je po prenovi kar nekaj opaznejših sprememb (žarometa, maska motorja), z nekaj večje oddaljenosti, ko oko zajema celoto, pa je A4 Cabrio močno podoben tistemu, ki je bil v ceniku do nedavnega. Se pravi: bistvenih oblikovalskih razlik, vključno z velikostjo avtomobila, ni.

Kabrioleti, vemo, so stari natanko toliko, kot je star avtomobil. In že kočije pred njimi so lahko imele platneno streho nad glavo. Tudi v tej generaciji A4 Cabria ni nikakršne novosti, čeprav postajajo kupekabrioleti (trda streha! ) vse bolj priljubljeni v vseh velikostnih in cenovnih razredih. No, od kočij naprej so platnene strehe krepko izboljšali, kjer je Audi nedvomno pri vrhu: znotraj je (ob pokriti strehi) manj šuma in vzdrževanje notranje temperature je v hladnih dneh bistveno lažje, streha ne prepušča vode niti v kapljicah in mehanizem se brezhibno zlaga in razlaga le s pritiskom na gumb. Opazno boljšega boste težko našli. Ampak kakorkoli obrnete: zgoraj je še vedno platno.

Toliko o klasiki, kot jo dojema oko. Ni pa je še konec. Klasična - za Audi - je tudi mehanika. Že zadnja generacija Osemdesetice je med prvimi omogočila izbiro turbodizelskega pogonskega stroja, kar je takrat še veljalo kot pregrešno, danes pa ni več nič posebnega. Sledili so številni.

Audi je seveda tokrat poskrbel tudi za nove motorje, med drugim za še sveži dvolitrski 16-ventilski turbodizel, kakršen je poganjal testnega A4 Cabria. Zanj, torej za ta motor, že vemo: je tisti, ki se zdi v avtomobilih tega koncerna, ki tehtajo do okrog tone in pol, najbolj smotrna izbira s stališča uporabe v vožnji in s stališča gospodarnosti.

Tudi s prostega teka je odlično odziven, a je še zlasti pri takšni masi vozila lepo opazna njegova slabost, da začne dobro vleči šele od 1.800 vrtljajev ročične gredi v minuti. To pomeni, da zahteva pogostejše poseganje po prestavni ročici, kot bi si želeli, in ponovno dokazuje, da je osemventilska tehnika (1.9 TDI) v tem področju še vedno prijaznejša. Mestnih voženj z veliko speljevanji ter s pospeševanji z najmanjših hitrosti zato ta 2.0 TDI tudi (ali še posebej) v A4 Cabriu nima prav rad.

Po drugi strani postane tale TDI nad 1.800 vrtljaji skoraj v trenutku športnega značaja, saj odlično in enakomerno vleče vse do dobrih 4.000 vrtljajev v minuti. S šestimi prestavami menjalnika je to področje dobro pokrito in dovoljuje dinamično, športno vožnjo na vseh vrstah cest; najbolj na cestah zunaj naselij, do neke mere pa tudi na avtomobilski cesti. Zaradi dobrega navora ga tudi vzponi ne utrudijo hitro, zato je vožnja z njim (lahko) uživaška.

Menjalnik je lahko zelo hiter, čeprav mu (še vedno) očitamo neprijazen povraten občutek med pretikanjem, pa tudi med hitrim pretikanjem iz pete v četrto prestavo se voznik lahko ’zmoti’ in nehote pretakne v šesto prestavo. Zvečine gre pri tem za stvar okusa in/ali navade in tako je splošen vtis še vedno zelo dober.

Da je A4 postal kabriolet, je seveda terjalo veliko inženirskega dela, vendar je izza volana še vedno A4 - a z nekaj dodatnimi bolj ali manj prijetnimi lastnostmi, ki jih prinaša vetrnjaštvo: z možnostjo vožnje brez strehe nad glavo, z izrazitejšimi, pogosto kar motečimi mrtvimi koti (pogled nazaj) in z le parom vrat na bokih. Na vožnjo s pospravljeno streho ne smete gledati le kot na vožnjo s 70 litrov manjšim prtljažnikom (ker se tja zloži streha), ampak kot na eno boljših možnosti, kako se tako voziti čim dlje skozi leto. Najtoplejši dnevi kličejo po spuščenih bočnih šipah, postopno omejevanje vetra (dvignjene šipe, odlična vetrna mreža, izdatno gretje) pa dovoljujejo uživaštvo tudi pri zunanjih temperaturah blizu Celzijeve ničle.

Mrtvih kotov se tudi pri kabrioletih drugih znamk ne boste mogli znebiti, en sam par bočnih vrat pa pomeni dvoje: bolj športen videz karoserije in nerodnejši dostop (mehanizem za zlaganje in odmikanje sedežev je dobro zasnovan, a trd in neroden) na zadnjo klop. Nasploh je notranjega prostora v tem kabrioletu dokaj malo, saj je zaradi platnene strehe omejena višina na vseh štirih sedežih, zadaj pa je kolenskega prostora izredno malo; če na prednjem sedežu sedi prek meter in tričetrt visoka oseba, je zadaj kljub klopi, čedno oblikovani v sedeže, skoraj nemogoče sedeti.

Če izvzamemo omejeno višino, pa je na prednjih sedežih zgodba povsem drugačna. Sedenje je odlično, čeprav sedeža ne omogočata nikakršnih posebnih nastavitev, okolje deluje izjemno kompaktno in je lepo urejeno, materiali, vključno z veliko večino plastike, pa so odlični. Če je v avtomobilu usnje, kot v testnem A4 Cabriu, je seveda vtis še posebej prestižen. Pri tem se kaže tudi nekoliko ’poigrati’ z izbiro barv; testni A4 je bil sicer temno zelen, a od daleč skoraj črn in s črnim strešnim platnom, notranja krem barva pa je kombinaciji dodala prestižnost z nekoliko ’britanskim’ pridihom.

Glede na trenutne oblikovalske in tehnične trende je armaturna plošča tudi v A4 Cabriu precej kratka, šipa se zdi dokaj nizka in pokončna in volanski obroč je zelo blizu armaturne plošče. Vse to pa na vožnjo in na splošno počutje ne vpliva; res manjka kak dodaten predal ali mesto za drobnarije in prostor za pločevinko je le eden (pa še ta na nerodnem mestu), a se po drugi strani oddolžijo odlična klimatska naprava, odličen avdiosistem in skoraj odlična ergonomija. Tu najdemo le drobni zameri: da volanski obroč v spodnji legi prekrije merilnike in da je mehanika stikala za varnostne utripalke nekoliko nerodna.

Tudi tale Audi prepriča v vožnji. Ob že opisani pogonski mehaniki se še posebej izkaže volan z odličnim občutkom dogajanja pod kolesi, neposrednostjo, športno togostjo mehanizma in natančnostjo vodenja. Uglašeno podvozje dovoljuje nekaj prečnega nagibanja, a lepo blaži neravnine na tleh, predvsem pa dolgo skrbi za nevtralno lego vozila. Šele pri zelo hitri vožnji skozi ovinke se pokaže potreba po dodajanju volana, kar pa je zaradi volanske neposrednosti lahkotno opravilo.

Za zaključek pa še malce špekulativnega razmišljanja. Škoda, ker trenutno kupeji niso posebej v modi; če bi bili, bi bil takšen A4 tudi Coupé. Bil bi zelo čeden. In zaradi mehanike tudi gensko dobro zasnovan. Ampak - vetrnjaštvo vseeno ponuja še nekaj več od kupejevstva, mar ne?

Vinko Kernc

Foto: Saša Kapetanovič