Test: Audi A8 L 50 TDi quattro

Zadnjega marsikdo ne razume. Saj ne da mu avtomobili, namenjeni uspešnim poslovnežem, ne bi bili všeč, a marsikdo ne razume, zakaj so ali pa morajo biti tako dragi. A tako ni le z avtomobili. Ne nazadnje tudi potniki na letalu, tisti, ki sedijo v ekonomskem, in tisti, ki letijo v poslovnem ali prvem razredu, na cilj priletijo istočasno. Kar seveda pomeni, da ne gre za vprašanje časa, temveč udobja. Ta je lahko razumljen kot več prostora ali manj ljudi in posledičnega ropota okrog ali celo kot boljša hrana. Ljudje smo si različni in nekaterim ustreza to, drugim ono.

V avtomobilskem svetu je enako. Večina ima avtomobil za prevoz od točke A do točke B. No, da se popravim, večina jih ima za to, le Slovenci pa ... Slovenci smo (sicer vse redkeje, a vseeno) posebna sorta ljudi, ki raje zadnje fičnike nameni za nakup avtomobila (da bo le ta boljši od sosedovega), kot da bi se vozili v slabšem (ali vsaj cenejšem avtomobilu), pa bi bolje jedli. A to je druga zgodba, vrnimo se k avtomobilom.

Nekateri v avtomobilu preživijo uro ali dve na dan, drugi nekajkrat več. Nekateri zaslužimo toliko, drugi nekajkrat več. In zadnji potem, logično, tudi zapravijo nekajkrat več. To pišem, ker lahko za ceno tega testnega A8 uporabimo tudi besedo astronomska, a hkrati se je treba vprašati, za koga je astronomska, za koga pa povsem ugodna? Za povprečnega prebivalca ali za uspešnega (evropskega) poslovneža, ki ustvarja milijonske dobičke?

Potem je treba na avtomobil pogledati še z drugega ali celo tretjega zornega kota. Če odkljukamo, da je mogoče na cilj prispeti tudi v slabšem avtomobilu, je z avtomobilskim potovanjem tako, da je razlika v kakovosti vožnje na koncu dolge poti zelo opazna. Že res, da marsikdo misli, da pri dragih avtomobilih največ stane značka (kar je sicer tudi res), a vendarle je vsebina različna. Udobje, zmogljivosti in prav tako dejstvo, da novi avtomobili lahko vozijo že skoraj sami. In če zaključimo z debato o ceni: nekateri si takšen avto kupijo tudi zaradi statusa, zaradi vtisa ali preprosto zato, ker si ga lahko. In s tem naj bo cenovna problematika zaključena. Tako ali tako je to tema za tiste, ki si ga ne morejo privoščiti!

V opravičilo avtomobilu, ki stane malce več (no, nekajkrat več) kot običajen družinski avtomobil, naj zapišemo, da je za razliko v ceni kriva tudi ali pa predvsem – tehnologija. Vsebina takšnega poslovnega avtomobila je drugačna. Ne nazadnje zna že tale Audi A8 voziti sam tudi tam, kjer si tega ne predstavljamo. Zaradi zakonskih določil in predvsem nedorečenosti se to še ne bo zgodilo kmalu, vendar bi lahko.

Kar seveda pomeni, da so sestavine v njem drage, saj se še ne sme voziti sam, in tudi nepotrebne. A tako so se njegovi snovalci odločili in zdaj je, kot je.

In če se zdaj končno dotaknem avtomobila – novi Audi A8 prinaša revolucijo, ki pa je skrita očem. Oblikovno bi si morda kdo želel več drugačnosti, a ker gre za poslovni avto, z obliko ne gre tvegati. Audi A8 je relativno neopazen oziroma precej neizstopajoč avtomobil. To je nekaterim celo všeč in si ga zato omislijo, drugim pač ne, pa ti zato raje izberejo avto z manj krogci (barvnimi ali zgolj srebrnimi) na sprednji maski.

Glavne vrednote Audija A8 se skrivajo v njegovem drobovju. Očem vidna so velika 20-palčna kolesa, dolg trup in luči. Ja, luči so nekaj posebnega. Že zadnje, ki pozdravijo v slogu Hasselhoffovega Knight Riderja, na testnem A8 pa sta bila posebna tudi sprednja žarometa. Uradno se ju poimenuje matrična žarometa z lasersko funkcijo HD LED, neuradno pa sta to žarometa, ki iz noči delata dan. Dobesedno. Res pa je, da to počneta tako intenzivno, da je včasih ali pa po nekaj časa vožnje njuno početje že malce moteče. Elektronika namreč poskuša osvetliti kar največ ceste pred voznikom, pri tem pa seveda odvzame snop svetlobe tam, kjer bi bil moteč. Torej avtu pred nami ali nasproti vozečemu avtu oziroma čemurkoli svetlečemu. To seveda pomeni, da žarometi nenehno švigajo sem ter tja, LED-segmenti se prižigajo in ugašajo. Nekatere bo to motilo, drugim bo to všeč, res pa je, da svetijo odlično. In še nekaj je zelo pomembno – očitno za preostale udeležence v prometu skrbijo zelo dobro, saj v nasprotju s podobnimi žarometi ni pritoževanja nasproti vozečih voznikov. Torej, čeprav sta nemirna, palec gor za žarometa.

Vendar tale Audi A8 seveda 'niso samo luči'. Predvsem je glavna njegova luksuzna vsebina. Sedeži so podobni foteljem (čeprav v testnem avtu niso bili tisti najboljši), volanski obroč je umetniška stvaritev (pa čeprav se zdi Mercedesov volanski obroč s sledilnimi ploščicami boljša rešitev) in motor tudi ni bil najmočnejši. Z zadnjim je tako, da smo si ljudje različni, a ko je treba plačati gorivo, marsikdo zamiži na eno oko oziroma si zatisne eno uho, ko pač mora poslušati dizelski zvok motorja in v roke jemati tisto smrdečo ročico na bencinskem servisu. A če kje, potem je to še najlažje početi v novem A8. Akustična zvočna zaščita je na zavidljivi ravni in motor se v notranjost dejansko sliši le pri speljevanju ali odločnejšem pospeševanju, vmes je bolj ali manj tišina. Ali razvajanje s sistemom Bang & Olufsen s 3D-prostorskim zvokom. Z njim se upravlja z novo generacijo zaslonov, občutljivih za dotik – ti zahtevajo dvostopenjski pritisk, s čimer se ognemo ponesrečenemu pritisku, hkrati pa na prstu začutimo povratno informacijo, kdaj smo navidezni gumb res pritisnili. Da ne omenjam vnosa v navigacijsko napravo ali telefonski imenik; spodnji del zaslona se spremeni v sledilno tablico, na katero lahko pišemo črke drugo čez drugo, a sistem v večini vse prepozna. Zaslon pa je tudi zaradi takšnega kracanja bolj kot ne vedno umazan, vključno z njegovo okolico; če kaj, je klavirski lak dovzeten za prah in prstne odtise. Zato bo morala biti, če vas take stvari motijo, krpica za čiščenje zaslona in njegove okolice vedno pri roki. Tega se očitno zavedajo tudi pri Audiju, saj v meniju obstaja celo ukaz oziroma izbira čiščenje ekrana. Da se le ta zatemni in počaka, da ga očistimo.

Tako kot za večino poslovnih limuzin, še posebno s kratico L (kar pomeni večjo medosno razdaljo, ki sovpada z več prostora za kolena gospodov na zadnjih sedežih), velja tudi za A8 L, da je vožnja za voznika udobna in preprosta, a nič posebnega. Marsikateri športni avtomobil ponudi več adrenalinskega užitka, za koga kabriolet več splošnega užitka, za koga pa kakšen krajši avto predvsem manj stresa in straha pred parkiranjem. V olajšanje zadnjim – A8 se ponaša s štirikolesnim krmiljenjem, kar pomeni, da se tudi zadnji kolesi malenkostno obračata, posledično pa je obračalni krog A8 L (ki je za 13 centimetrov daljši od osnovnega A8 z dolžino 5,172 metra), enak tistemu precej manjšega A4. Hkrati A8 ponuja novo dobo aktivnega (zračnega) vzmetenja, ki požira luknje na cestah precej bolj učinkovito, in če se obeta najhujše – ob morebitnem bočnem naletu tujega vozila bo A8 samodejno dvignil stran avtomobila ter tako poskrbel, da se bo zaletelo v prag avtomobila, in ne v vrata.

Da se to vendarle ne bi zgodilo, je seveda v Audiju A8 še kopica drugih varnostno-asistenčnih sistemov. Eden od takih je tudi asistenca za preprečevanje naleta v križišču. Avtomobil spremlja nasproti vozeči promet, in če bi hoteli zaviti in s tem izsilili avto, glasno opozori in zavre. A to naredi tudi, ko se hočemo le malo pomakniti v križišču naprej. Posledica: ustrašil se je avto, voznik pa tudi. Pomembno pa je, da sva preživela.

Veliko bolj kot speljevanje temu avtomobilu pritiče vožnja. Ustvarjen je za požiranje avtocestnih kilometrov, s katerimi tudi 'le' 286 'konjev' nima nikakršnih težav. Tudi malce bolj športna vožnja po ovinkasti cesti za novi A8 ni breme (prav zaradi že omenjenega štirikolesnega krmiljenja), s čimer se lahko pohvali malo tako velikih in luksuznih, predvsem pa dolgih limuzin. In zdaj še podatek za tiste, ki jih zanima prav vse – testni A8 je v povprečju za 100 prevoženih kilometrov porabil osem litrov dizelskega goriva, na normnem krogu pa samo 5,6 litra na sto kilometrov. Kar pomeni, da zna biti tudi varčen, mar ne? A verjamem, da to tistega, ki bo odštel zanj 160 tisoč tisoč evrov, res ne zanima.