BMW 116d (5 vrat)

Najšibkejši dizel, s katerimi so letos Bavarci popestrili ponudbo v svoji najmanjši seriji, ni toliko zanimiv zaradi osnovnih tehničnih podatkov, ampak pozornost pritegnejo druge stvari. Na primer, da v 100 kilometrih v povprečju porabi le 4, 4 litra plinskega olja. Ali pa, da v enem kilometru v zrak izpusti zgolj 118 gramov ogljikovega dioksida, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek.

Če ga primerjamo s priznano najčistejšim Toyotinim Priusom, to pomeni le 14 gramov več. Ob tem pa naj bi 116d z mesta do 100 km/h po potreboval le 10, 3 sekunde in dosegel največjo hitrost okroglih 200 km/h.

Sliši se prelepo, da bi bilo res. Predvsem pa, zakaj bi Beemveju to uspe(va)lo, drugim pa ne. No, nekaj je res. Kljub dejstvu, da je agregat v nosu klasičen, se skoraj vsi Beemveji že nekaj časa hvalijo s paketi oziroma strategijo BMW EfficientDyinamics, kot ji pravijo, ki v sebi združuje stvari, kot so tehnologija start-stop, regeneracija zavorne energije, gume z zmanjšanim kotalnim uporom, indikator optimalne prestave in podobno.

Vse to, vgrajeno v vozilo, zagotovo prinese določene rezultate, zato bomo podatku o izpustu ogljikovega dioksida preprosto verjeli. Že zato, ker na spletnih straneh v posebnem okvirju zelo natančno opisujejo, za katere modele velja ta podatek (le za tiste z ročnim menjalnikom), predvsem pa, ker so se tudi drugi podatki o zmogljivostih na naših meritvah izkazali za resnične. Pospešek z mesta do 100 km/h je bil na primer le za desetinko sekunde slabši od obljubljenega.

Da Beemvejeva strategija vključuje gume z zmanjšanim kotalnim uporom, je zagotovo pohvalno, ko gre za porabo goriva, manj spodbudno pa, ko se morate s takšnim avtom ustaviti. 41, 5 metra s 100 km/h do popolne zaustavitve je več, kot določa naša meja, predvsem pa absolutno preveč za znamko, ki svoj imidž ustvarja na športnih limuzinah z veliko zmogljivostjo.

Še daleč najbolj pa se je od obljubljenega podatka oddaljevala poraba goriva. Na našem testu je 116d v povprečju pil 7, 5 litra na sto prevoženih kilometrov, kar je skoraj 75 odstotkov več od tovarniško obljubljenega podatka. Res pa je, da standardi za določanje kombinirane porabe goriva z razmerami v realnem prometu nimajo prav veliko skupnega, pa tudi, da smo testno Enico večinoma priganjali po mestu, kar je še pripomoglo k večji porabi.

Ampak pustimo podatke ob strani in se raje posvetimo občutkom. Ko začnete 116d ocenjevati s tega stališča, postane še prepričljivejši, kot je na papirju. Resnica je namreč, da tako prijaznega dizla zlepa ne boste našli na trgu.

Tudi ko njegovi vrtljaji padejo pod številko 1.500 na merilniku, ne zgubi sape in mirno, prepričljivo ter brez neprijetnih tresljajev uboga voznikove ukaze, izjemno zvezno pospešuje v vsem svojem delovnem območju, in kar je morda najbolj presenetljivo, v zgornjem delovnem območju daje slutiti, da je 'konjičev' celo več, kot je napisano na papirju.

Tega 1, 6-litrski motor zagotovo ne bi zmogel. In prav tu je treba iskati skrivnost za njegovo odličnost. Glede na prostornino je ta motor prav takšen kot tisti, ki poganja Enice z oznakami 118d (105 kW/143 KM), 120d (130 kW/177 KM) pa tudi 123d z okroglimi 150 kW (240 'konji') in 400 Nm navora, če le imate dovolj sredstev na računu (32.350 evrov) in vas grabijo resnično prave športne zmogljivosti.

Ampak potem na svojo odločenost, da se boste po novem vedli ekološko, in na morebiten naziv World Green Car of the Year, ki ga 116d utegne prevzeti svojemu bratu dvojčku 118d, kar lepo pozabite. Pa čeprav tudi za 123d velja, da je presenetljivo čist. S svojim izpustom ogljikovega dioksida se lahko na primer skoraj povsem enakovredno kosa z 1, 9-litrskim 130-'konjskim' Meganom.

Matevž Korošec, foto:? Aleš Pavletič