BMW 118d

BMW je svojega malčka malce posodobil oziroma oblikovno osvežil, kot temu radi rečemo. Čeprav nepoznavalci BMW-jev ne boste opazili, ima nova serija 1 drugačne luči, drugo masko (BMW-jeva tipična ledvička! ), malce so dodelali tudi zunanje zračnike, meglenke in odbijače. Premalo? Mogoče, vendar so tiste bistvene spremembe skrite pod karoserijo.

BMW serije 1 je še vedno prvi in edini avtomobil tega razreda, ki ima zadnji pogon. Ali je to prednost ali ne, lahko sami presodite. So pa Bavarci tudi v ta razred vnesli tehniko, ki je bila rezervirana le za boljše avtomobile. Da o vrhunski kakovosti izdelave in zabavi pri vožnji sploh ne govorimo. Zato tudi ne moremo pričakovati, da bo serija 1 poceni, in tudi ne, da bo s prodanimi količinami tekmec Renaultovem Cliu.

Poraba goriva in količina ogljikovega dioksida, ki ga izpustimo v zrak, sta zaradi onesnaževanja narave zadnje čase glavni temi. Evropska avtomobilska industrija si je naložila nalogo, da bo do leta 2008 pri vseh novih avtomobilih zmanjšala izpust CO2 na 140 gramov na prevoženi kilometer. To je krvavi pot, pravijo. Zato bodo (ali pa so) morali tehniki in inženirji pošteno pljuniti v roke, da se bodo temu rezultatu sploh približali.

Za primer lahko vzamemo kar 118d. Motor s tehnologijo skupnega voda (s tlakom 200 barov in s piezo injektorji se gorivo zelo natančno vbrizgava neposredno v zgorevalni prostor) in lopatje v turbopuhalu s spremenljivim kotom v novi enici dajeta kar okoli 15 kW (dobrih 20 KM) več kot pri predhodniku. A zaradi dodelave in predelave motorja, recimo spremenjenega zgorevalnega prostora, večje učinkovitosti pretoka zraka, uporabe aluminijaste ročične gredi, namestitve filtra trdih delcev (zaradi boljšega delovanja je nameščen bliže motorju), zaradi uporabe električnega servovolana, električne črpalke za hlajenje motorja, posebnih zavesic, ki so nameščene tik za masko in se odpirajo le takrat, ko motor potrebuje hlajenje, sicer pa so zaprte in poskrbijo za boljšo aerodinamiko, zaradi posebnih gum z manjšim trenjem, zaradi uporabe lahkih materialov (prednja prema je iz lahkega aluminija, zadnja pa iz lahkega jekla) itd. je kljub izdatnejši moči in višjemu navoru (za 20 odstotkov) manjša tudi poraba goriva (in s tem posledično tudi škodljivih izpustov).

Pravijo, da lahko v primerjavi s predhod­nikom porabite kar okoli 15 odstotkov manj goriva, iz lastnih izkušenj pa lahko potrdimo, da smo z umirjeno vožnjo po avtocesti porabili približno 4, 5 litra. Kar za 143-’konjski’ avtomobil sploh ni slabo, kajne? Navdušujoče pri 118d je pravzaprav prav to: da bi bili varčni in ekološki, vam ni treba žrtvovati dinamike vožnje. Še vedno boste uživali v poskočnem motorju, ki ni dizelsko glasen, v dobrem šeststopenjskem menjalniku, s katerim je rokovanje užitek, v komunikativnem volanskem sistemu, ki lahko postane merilo za druge ‘štromarje’, v zadnjem pogonu (ahhh) . .

A križišča (oziroma čakanje v kolonah) so mesta, kjer se varčevanje najbolj pozna. Kot smo omenili že v uvodu, se pripeljete do križišča, prestavite menjalnik v prosti tek in - motor ugasne! Zgodi se tisto, kar je nočna mora vsakega voznika, namreč da ti nenadoma (in seveda nehote) utihne motor. V dobrih starih časih bi takoj skočili iz avtomobila, prosili mimoidoče za pomoč pri porivanju ob rob cestišča in ob sočnih kletvicah že klicali vlečno službo.

Danes pa je ‘crkavanje’ BMW-ja najnovejša rešitev, kako privarčevati kakšen deciliter. Funkcija Start/Stop je mogoča samo pri ročnem menjalniku, ko voznik (volan mora biti naravnost, saj obrnjen volan pomeni, da bi radi parkirali) prestavi v prosti tek in spusti sklopko. Če so pogoji pravi (če temperatura zunaj ni pod minus tri stopinje ali nad 30 stopinj Celzija, če je klimatska naprava že dosegla želeno temperaturo, če se je led na šipah že stopil oziroma je zrak v notranjosti že suh), se motor ugasne, lahko pa se predčasno in povsem samodejno znova zažene, če je akumulator slab, če tlak v zavorah pade pod določeno mejo, če se začne avtomobil hitreje premikati nazaj ali naprej, če voznik odpne varnostni pas ali če se odprejo vrata oziroma motorni pokrov.

Skratka, zelo veliko pogojev mora biti izpolnjenih, da sistem (ki ga lahko izklopimo z gumbom na sredinski konzoli) sploh deluje. V resnici pa je tako: v križišču prestaviš v prosti tek in motor ugasne. Luči, smerniki in hlajenje (gretje) delujejo normalno, le izpis Start/Stop se izpiše na instrumentni plošči. Svetujemo, da vseeno pritiskate na zavoro, saj se bo na neravni cesti avtomobil začel premikati. Ko se na semaforju prižge rumena luč, stisnete sklopko in že lahko speljete.

Zanimiva je hitrost, s katero se motor znova zažene! Preden stis­neš sklopko do konca, že lahko pretakneš v prvo prestavo, kot da bi motor normalno deloval. Zato sploh ni čudno, da so pri BMW-ju zlahka presegli normo EURO 4. Zadeva deluje, ni kaj, saj je konec koncev vgrajena v BMW-ja. Vendar pa v Sloveniji vseeno premalo časa porabimo v križiščih in v kolonah (čeprav se nam to ne zdi), da bi se nam ta sistem finančno obrestoval, verjamemo pa, da ga zelo kmalu odplačate v kilometrskih kolonah, ki so jih vajeni v zahodnoevropskih državah.

Z ugasnjenim ali prižganim motorjem oziroma v tišini ali nežnem ropotanju tega sodobnega turbodizla BMW serije 1 še vedno ponuja nekaj več kot njegovi tekmeci. Ali ste pripravljeni plačati za zadnji pogon ali boljšo tehnologijo toliko več, pa je (verjetno) odvisno od vaše denarnice.

Aljoša Mrak, foto:? Aleš Pavletič