Test: BMW 230e Active Tourer - Največ, kar lahko ponudi BMW-jev enoprostorec

Čeprav ga je marsikdo od začetka gledal nekoliko postrani, Active Tourer serije 2 ni le preživel prodajnega krsta, ampak predlani dobil nadaljevanje z izrazitim oblikovnim preskokom. V karoseriji, prikrojeni iz elementov novega BMW-jevega oblikovalskega jezika (ja, sem spadata tudi precej večji ledvički), mu je udobno. Za moje oči je skladen in eleganten.

Enako je z oblikovanjem notranjosti, kjer se dobro počutim - zračna zasnova s prijetnim vzdušjem je prepletena z elegantnimi potezami in kvalitetnimi materiali. Do Active Tourerja je prikapljalo nekaj navdiha iz precej dražjih BMW-jevih izdelkov, kot je iX. Seveda je tu potem še sodoben infozabavni sistem z dvema zaslonoma v enotnem ohišju. In ko sem že pri tem - eden poglavitnih očitkov pri uporabniški izkušnji v zadnji generaciji je, da je BMW odstranil vrtljivo stikalo. A slednjega niti ne pogrešam toliko kot stikal za preklapljanje med glasbo, navigacijo in drugimi funkcijami.

Dolgoletni lastniki BMW-jev pa boste zagotovo za njim še nekaj časa zaman tipali po sredinski konzoli. V paketu M Sport sta tudi temeljito nastavljiva športna sedeža z več kot dovolj opore in zadovoljivim udobjem, v tem primeru še z masažno funkcijo.

Električni del pogona dobro pokrije vsakdanje potrebe

A posvetimo se pogonu. Ta Active Tourer z oznako 230e ima namreč najmočnejši pogon v ponudbi. Priključni hibrid z 1,5-litrskim bencinskim trivaljnikom in baterijo uporabne kapacitete 14,2 kilovatne ure. Menjalnik je sedemstopenjski dvosklopčni Steptronic, pogon pa speljan na vsa štiri kolesa. Sistem zmore 240 kilovatov ali 326 konjskih moči, pri čemer je električni motor, ki s 130 kilovati moči in 247 njutonmetri navora poganja zadnjo os, pravzaprav močnejši od bencinskega. 

Že električni del pogona zmore sam po sebi več kot dovolj, da pri vsakdanjih potrebah v mestu in okolici ni več potrebe po vmešavanju trivaljnika - če boste avto le pridno priklapljali na vtičnico. Do neke mere celo na avtocesti. V resničnih razmerah se da s polno baterijo prevoziti 50 kilometrov (vsaj 82 kilometrov po WLTP merjenju). Sam sem polnil sicer priložnostno, na javnih polnilnicah, pri 8,9 kilovatne ure porabljene energije pa na 100 kilometrov porabil še 5,9 litra goriva.

A ekonomska prilagodljivost še zdaleč ni edini argument, pospeški so namreč konkretni - podatek petih sekund in pol, kolikor potrebuje do stotice, ga postavlja ob bok športnim kombilimuzinam. Zvok trivaljnika sicer ni niti športen, niti najbolj uglajen (nenavaden je predvsem kontrast z BMW-jevimi prepoznavnimi 'ikoničnimi' zvoki pri električnem pogonu), a nikakor moteč.

Ko teče tudi bencinski motor, pogon ni najbolj uglajen pri nižjih hitrostih (pri hitrem ponovnem speljevanju denimo), nato pa deluje udobno in elegantno, je odziven, spreten pri vklapljanju bencinskega motorja in pospešuje zvezno. Pri BMW-ju so sicer svojimi hibridi, ko gre za udobje delovanja, postavili visoka pričakovanja.

Občutno težji od klasično gnanih različic, a kompromis ni usoden

Z opremo M Sport je med drugim serijsko elektronsko nadzorovano blaženje, ki je pri Active Tourerju dobrodošlo. Manjši, družinsko naravnani BMW-ji z M Sport paketom so v vožnji zame pogosto prečvrsti. Takšen Active Tourer pa sicer zadane dobro razmerje med udobjem in zanesljivo vodljivostjo. Kar 375 kilogramov več v primerjavi s klasično gnanimi različicami ne more biti dobra novica. Na vlažnem cestišču si želim, da bi se sprednja os podkrmarjenju vdala kanček kasneje.

A nagib karoserije je pod nadzorom, zmogljiv električni pogon in dodatna masa na zadnji osi pa sta voznim lastnostim in uravnoteženosti skozi zavoje na svoj način v prid. V osnovi ima Active Tourer konfiguracijo s sprednjim pogonom in prečno nameščenim motorjem. Pa vseeno - če ste med potencialnimi kupci tudi tisti z BMW-jevo krvno skupino, boste morali pač nekoliko umeriti pričakovanja.

Zmotil vas bo tudi sintetičen občutek pri vrtenju volana. Vsem pa bo izkušnja predvsem lahkotna in prijetna, z dovolj samozavesti za živahnejšo vožnjo.

Glede na družinsko naravo avtomobila naj povem, da priključni hibrid ni idealna izbira, če želite kar najbolje izkoristiti prtljažni prostor - 406 litrov je sicer razmeroma dobro in več v primerjavi s priključnim hibridom Mercedesovega razreda B na primer. Pod dnom prtljažnika je dodaten prostor za shranjevanje. Najboljša možnost v tem smislu sta s 470 litri prtljažnika sicer vstopni različici z bencinskim ali dizelskim motorjem - 216i in 218d. Ostali motorji so blago hibridizirani in imajo 415 litrov prostora. Prtljažni prostor z ravnim nakladalnim robom je prilagodljiv - zadnja klop je dvodelno pomična, podre pa se v razmerju 40/20/40.

Takšen Active Tourer je nedvomno najposebnejša in najbolj premijska izkušnja med enoprostorci, kolikor jih je še ostalo. Za svojo ceno, seveda. Z najzmogljivejšim pogonom in tako napolnjen z opremo, ki vključuje tudi M Sport paket (pri opremi je za petami tudi večjim BMW-jem), stane 66 tisočakov. Dvakrat več od vstopnega bencinskega modela. Če pristavim še svojih pet centov - ravno Active Tourer se mi zdi takšne vrste avto, v katerem bi preživel tudi s kakšno obkljukano opcijo manj, v BMW-jevem konfiguratorju pa sem za ta znesek ravnokar sestavil Touring serije 3. Lep je! Ampak spet - Active Tourer je s svojo prostorsko zasnovo v ponudbi pač posebnež z očitnimi prednostmi.

Preberite še:

BMW za več kot milijon evrov? Ja, to je ta ...