BMW 320d Steptronic

Vas zmotijo druge stvari? Na primer to, da je oblikovno zadržan? Lepo vas prosim, nikar! Obdobje baročnega oblikovanja je minilo. Če ne drugje, zagotovo v Münchnu. Zdaj v veljavo vstopajo čiste linije in drobni detajli, ki vas presenetijo šele, ko se jim resneje posvetite. Poglejte samo prednja žarometa ali še raje značilne svetlobne obrobe reflektorjev v njih. Kaj pa ledvički, ki se s kromiranima obrobama zaključita na pokrovu motorja?

Očem prikrita hoče biti prav tako V-linija motornega pokrova, ki si pot utira med žarometoma in masko in se zaključi povsem v dnu odbijača. Ni kaj, priznati je treba, in to velja tudi za tiste, ki jim nova Trojka morda (še) ni všeč, da so oblikovalci svoje delo opravili profesionalno. Pa čeprav stranska linija v ničemer ne preseneča; kratek previs pred prednjima kolesoma in izbočeni blatniki so pri Beemveju že dolgo preverjeno dober recept.

Izraziteje poudarjen je le pregib pločevine v višini kljuk. Še najmanj zanimiv je pri novi Trojki zadek, ki je pri mnogih poskrbel za morda največje razočaranje. Tisti najbolj obupani celo pravijo, da spominja na neki deset let star model japonca. Da so za to krive luči, pa verjetno ni treba posebej poudarjati.

Ampak pustimo to. Ocenjevanje lepote je sila nehvaležno delo. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da tisto, kar nam danes ni všeč, že v naslednjem trenutku postane ’in’. Raje se lotimo stvari, ki jih je mogoče izmeriti, otipati in oceniti. Tudi tu Trojkin zadek ne prileze prav visoko. Okej, ko odprete pokrov, boste tam našli 460 litrov prostora, večino v prvem nivoju in nekaj malega še v drugem (tam, kjer bi se sicer moralo nahajati nadomestno kolo, pa se zaradi RFT-pnevmatik ne), zato pa na pravokotno obliko in uporabne predalčke ob strani raje pozabite.

Prav tako pozabite na nekoč lično pospravljen varnostni trikotnik in orodje, ki smo jih našli na notranji strani prtljažnega pokrova. Po novem se trikotnik nahaja ob levem boku, orodje (k sreči je še vedno Heycovo) in paket prve pomoči pa na desni strani, tik nad akumulatorjem. Da je prtljažnik v osnovi takšen, kot je, in da je treba za deljivo in zložljivo klop doplačati, pri Beemveju verjetno ni več treba posebej poudarjati, zato bomo omenili le ceno. Ta, skupaj z vgrajeno vrečo za smuči, znaša 117.789 tolarjev.

Vas je ujezilo? Ah, nikar, pri avtu, ki že v osnovi stane slaba 7, 2 milijona tolarjev, to res ne sme biti pretiran strošek. Se še niste pomirili? Kaj pa če vam zaupamo, da bodo od tu dalje le še presežniki?

Vzdušje, ki vlada v potniški kabini, je namreč nekaj povsem drugega od tistega v zadku. Dovršena oblika, pri kateri zopet prevladujejo predvsem čiste in preproste linije, vrhunski materiali in črni barvni odtenki, obogateni z leskom aluminija (na mestih, kamor pogosto posegajo roke, je zaradi prijetnega otipa imitacija, drugod vrhunsko obdelan aluminij), so stvari, ki jih navadno srečamo le v višjih avtomobilskih razredih. Še bolj kot to bo mnoge verjetno navdušilo dejstvo, da se nova Trojka hvali tudi s povsem nanovo dodelanimi sedeži in prostorom.

Spredaj torej ne bo težav. Pa tudi na zadnji klopi ne. Resda bosta tam (še vedno) udobno sedela predvsem dva. Pa čeprav so zglavniki in varnostni pasovi trije. Toda pri avtomobilih z zasnovo motor spredaj, pogon zadaj in kardansko gredjo, ki zahteva svoj prostor vzdolž sredinskega grebena, so pričakovanja o treh zadovoljnih potnikih zadaj prej utopija kot resničnost. Če ne govorimo o igrivih majhnih otročkih. Ne glede na to, kako zahtevni potniki se bodo vozili zadaj, pa so pri Beemveju mislili na vse in poskrbeli tudi za dodatne zračnike, 12-voltni vtičnici in bralne lučke.

Da je v avtomobilih iz Münchna najlepše sedeti spredaj, ni treba posebej poudarjati. Če ste lastnik stare Trojke ter že razmišljate o novi, se bo to veselje še okrepilo. Verjemite! S položajem sedenja, če le niste superneserijskih mer, od zdaj naprej ne boste imeli več težav. Prav tako ne z drobnarijami. Predalov je ogromno, za povrh pa je tisti v sredinskem grebenu še dodatno hlajen. Slabost je spet ta, da boste morali za nekatere doplačati. Na primer za držali pločevink, ki skupaj še z nekaterimi malenkostmi naneseta dobrih 54.000 tolarjev.

Ergonomija je lahko šolski primer dovršenosti. Zmotita zgolj nekoliko skrita gumba za vklop meglenk, ki se nahajata levo od volanskega obroča. Merilniki so preprosti, nenakičeni, zlahka berljivi in oboroženi le s tistimi podatki, ki jih voznik resnično potrebuje. Potovalni računalnik ponudi tri od njih: povprečno hitrost, povprečno porabo in predviden doseg z gorivom v posodi. O trenutni porabi obvešča analogni merilnik, ki se je z novo Trojko spet vrnil med nas. Tu so še merilniki hitrosti, količine goriva v posodi ter obratomer in če smo resnično kaj pogrešali, je to le merilnik temperature hladilne tekočine. Pri tako športnem avtu, kot je BMW 320d, ta preprosto ne bi smel manjkati.

163 KM in 340 Nm danes predstavlja vrh med dvolitrskimi turbodizelskimi stroji. In verjemite, za volanom nove Trojke o tem ne boste podvomili niti za trenutek. Četudi je opremljena s samodejnim menjalnikom. Steptronic je namreč prav tako nov; zdaj ima šest prestav in se hvali s hitrostjo pretikanja, ki je povsem primerljiva Volkswagnovim DSG-jem. Volanski mehanizem je natančen, poslušen in neverjetno komunikativen. »Že skoraj preveč, « bodo prepričani ležerni vozniki, saj je treba na slabših cestah volanski obroč prijeti prav po moško.

To pa zato, ker se v svoji najsvetlejši luči pokaže med ovinki oziroma na ’poligonu’, kjer trše požiranje neravnin prav tako upravičuje vzmetenje. In tako je že jasno, da je tudi BMW 320d A/T, kljub turbodizelskemu motorju in samodejnemu menjalniku, ki se zdita predvsem idealna kombinacija za premagovanje dolgih razdalj, še vedno avto, ki je najprej narejen po meri voznika. In če ste kupec nove Trojke, potem boste to znali še kako ceniti.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič