BMW 320xd Touring

Katera trditev se vam zdi pravilnejša, je seveda odvisno od tega, kaj o BMW-jevi seriji 3 menite zdaj. Tisti, ki nanjo gledajo (in si jo želijo) kot predvsem športno limuzino, se ne pritožujejo nad podpovprečno prostornostjo zadaj, nad nekoliko zastarelo notranjo obliko in nad športno utesnjenostjo tudi spredaj. In takšni bodo rekli, da serija 3 tako in tako ni potrebovala večine izmed popravkov, ki jih je doživela.

Drugi bodo serijo 3 gledali z enakimi očmi kot vso konkurenco in takšnim se bo verjetno zdelo, da se ni spremenilo nič – da je avto še vedno navznoter zastarel in premajhen. In po svoje imajo prav eni in drugi . .

Sicer smo serijo 3 s tem motorjem, torej 320d, nazadnje preizkusili spomladi, in to v avtomobilu z enakim motorjem in menjalnikom. Zato nekaterih razlik ni bilo težko opaziti. Recimo oblikovnih sprememb navzven, najopaznejših pri prednjih (pa tudi zadnjih) lučeh in odbijačih. Videz je zdaj še bolj športen . .

Seveda spremembe niso le optične, nekaj širša je, med drugim, tudi medkolesna razdalja, ker seveda vpliva tudi na lego na cesti. Se pozna? Ker ga nismo s štoparico v roki pognali na stezo v prejšnji in sedanji različici, bo tule pravilen odgovor ne, ne pozna se.

Tale 320xd ostaja agilen, na začetku rahlo podkrmarjen, kasneje (kljub štirikolesnemu pogonu) tudi prekrmarjen, vseskozi pa znotraj območja, ki je za voznika užitek in ne grožnja. In ker ga niso krasila različna doplačilna superšportna podvozja in nizkoprofilne gume, je bilo več kot sprejemljivo tudi vozno udobje. Kratke neravnine se sicer še vedno prebijejo do potnikov, a glede na druge lastnosti podvozja je kompromis odličen.

Za dobro lego na cesti ima veliko zaslug (seveda) tudi prenovljeni oziroma dodelani sistem xDrive. V osnovi se navor deli med prednjo in zadnjo premo v razmerju 40 proti 60, enak je ostal tudi osnovni sistem delovanja (z elektronsko nadzorovano večploščno sklopko). A kljub temu je občutek izza volana povsem drugačen kot prej – avto je manj podkrmarjen, zadek zdrsne raje in bolj nadzorovano.

Razlog se skriva predvsem v natančni integraciji programske opreme sistem xDrive s programjem sistema za stabilnost DSC in seveda motorne elektronike. Če na primer zdrsne nos avtomobila, je občutek izza volana (če mu znate dobro prisluhniti) takšen, kot da bi po posredovanju elektronike avto ne le bolj zavil v ovinek, temveč je težko zaznati pojemke, ki so sicer ponavadi povezani z delovanjem sistema DSC.

Ob zaznanem zdrsu spredaj računalniki namreč zavrejo notranje zadnje kolo (kar je povsem klasična reakcija), hkrati pa (to pa je tisto, kar povzroči opazno razliko) povečajo motorni navor (seveda le malenkostno) in ga več prenesejo na zadnjo premo. To po domače pomeni, da zadnje notranje kolo malo zavira, zunanje pa pospešuje, in vse skupaj da tisti občutek, kot da je voznik storil vse prav, avto pa ni pomagal.

Eno od področij, kjer ni bilo opaznih sprememb, je motor. 320d s svojimi 130 kilovati oziroma 177 'konji' ostaja zmogljiv, ne povsem uglajen (in tih) in varčen motor, ki je temu avtomobilu pisan na kožo. V kombinaciji z (malo premalo natančnim) šeststopenjskim ročnim menjalnikom (tudi gib sklopke bi lahko bil krajši in lahkotnejši) poskrbi, da je lahko 320xd vedno med hitrejšimi, hkrati pa tudi med varčnejšimi – testna poraba se je sukala okoli devetih litrov za 100 prevoženih kilometrov.

Eden od razlogov za to je tudi sistem EfficientDynamics, ki vključuje funkcijo samodejnega prižiganja in ugašanja vozila, ko se to ustavi, regeneracijo zavorne energije in še nekaj malenkosti, ki pa na koncu vendarle pripomorejo k nekaj decilitrov boljšemu rezultatu.

In ostanek avtomobila? Če izvzamemo nekaj malenkosti (novi materiali armaturne plošče, nekaj premaknjenih stikal in malo več odlagalnih površin), ni opaznejših sprememb. Spredaj se še vedno sedi dobro, a za nekatere previsoko, zadaj je prostora še vedno (pre)malo, pri prtljažniku je uporabnost še vedno podrejena obliki. A tudi te lastnosti so tiste, ki Trojki dajejo tisti šarm, ki vedno znova privlači veliko kupce. In zmagovitega konja pri BMW pač nočejo menjati. Še pri spremembah podrobnostih so skopi . .

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič