Test: BMW 540i Luxury Line

Če bi bila, bi bil lahko novi BMW serije 5, natančneje 540i, kakršnega smo imeli na testu, nesporni zmagovalec, poleg tehnike je vse pomembnejša tudi elektronika, torej asistenčni in udobnostni sistemi. Že to, da je namesto osnovnih 66 tisočakov testni 540i stal malenkost manj kot 100 tisočakov, nakazuje, da na tem področju vsaj na papirju prepriča – a ne popolnoma.

Če si ga na primer omislite s sistemom za daljinsko parkiranje in odparkiranje (doplačati morate tudi za velik ključ z zaslonom, občutljivim za dotik), boste prijatelje in mimoidoče presenečali in navduševali z dejstvom, da lahko 540i z ozkega parkirnega prostora spravite od zunaj, ne da bi sedli za volan. A ob tem se je treba zavedati, da zna ta BMW to storiti le naravnost naprej ali nazaj, medtem ko znajo nekateri konkurenti na ta način (s pomočjo aplikacije za pametni mobilnik) parkirati tudi bočno ali na parkirni prostor, pravokoten na vozišče, ne da bi morali avto najprej postaviti naravnost predenj. Funkcija daljinskega parkiranja je seveda zelo uporabna v preveč utesnjenih parkirnih hišah, ko lahko voznik svoj BMW stisne z voznikovimi vrati tik ob steno, a lahko bi bila naprednejša.

Podobno velja za sistem Driving Assistant Plus. Ta vključuje aktivni tempomat in sisteme, ki pomagajo pri krmiljenju. Aktivni tempomat deluje odlično, le na vozila, ki se s sosednjega voznega pasu ’vrinejo’ pred 540i, se po navadi odzove prepozno oziroma prepozno prepozna, kaj se dogaja. Potem sledi nekoliko bolj sunkovito zaviranje, kot bi bilo potrebno, če bi jih prepoznal prej.

Podobno velja za pomoč pri krmiljenju: avto brez težav ohranja smer na voznem pasu, če voznik izpusti volan (sistem pri avtocestnih hitrostih dovoljuje le okoli pet sekund ’prostoročne’ vožnje, pri manjših hitrostih, na primer v zastojih, pa 20 do 30 sekund), vendar ob tem preveč vijuga med omejilnima črtama. Spet lahko rečemo, da se nekateri konkurenti znajo lepše in z manj vijuganja peljati po sredini voznega pasu, bolje pa se odzivajo tudi na množico črt na vozišču (na primer v križiščih). Po drugi strani je BMW-jev sistem prav tako odličen, ko črt ni (če je ob cesti na primer le pločnik z robnikom in brez črte). Pa tudi samodejna menjava voznega pasu manjka.

Seznam asistenčnih sistemov se pri tem še zdaleč ne konča: pri nas za zdaj ne deluje tisti, ki prepreči nenadzorovano vključevanje na prednostno cesto, odlične pa so na primer LED-luči. Te sicer niso na nivoju pravih matričnih LED-žarometov (teh si pri BMW ni mogoče omisliti), a vseeno s kombinacijo prižiganja in ugašanja posameznih žarometov, krmiljenja višine snopa ter smerne gibljivosti poskrbijo, da je cesta dobro osvetljena, tudi ko iz nasprotne smeri pripelje drug avto, in njegovega voznika hkrati ne slepijo. Seveda zna takšen 540i sam ustaviti v sili, tudi če pred avto skoči nepreviden pešec (če je le fizično dovolj prostora za to).

Da voznikova pozornost ostaja na cesti, poskrbi odličen projicirni zaslon z ločljivostjo 800 x 400 pikslov (tu BMW že dolgo vodi), pa tudi sicer nova generacija info-zabavnega sistema iDrive navduši. Nova zgradba osnovnega zaslona prikaže več informacij (na žalost so pozabili na možnost osebne prilagoditve, katere informacije naj bodo prikazane v osnovnem pogledu), in ker je zaslon občutljiv za dotik in podpira drsenje s prstom, bodo zadovoljni tudi tisti, ki se ne morejo sprijazniti z okroglim kontrolnikom sistema, nameščenim ob prestavni ročici. Ta ima zgodnjo površino občutljivo za dotik (sledilna tablica), kar omogoča lažji vnos ciljev v navigacijo ali iskanje po telefonskem imeniku. Odlično. In ko smo že pri telefonih: BMW-jev sistem omogoča uporabo nekaterih aplikacij s pametnega mobilnika (na primer Spotify ali TuneIn radio), presenetljivo pa testni 540i ni obvladal sistema Apple CarPlay – vsaj ne v celoti, čeprav je znal uporabljati nekatere aplikacije z mobilnika. Še več: te možnosti nismo našli niti na seznamu doplačilne opreme v ceniku, pa čeprav nova petica Apple CarPlay sicer obvlada. Za malce zabave poskrbi ukazovanje nekaterim funkcijam vozila z gestami z roko.

Skupna ocena elektronskih sistemov v avtomobilu (z odličnim avdiosistemom Harman Kardon – če vam to ni dovolj, lahko posežete po še boljšem znamke Bowers & Wilkins) je tako dovolj visoka, da lahko že sama po sebi marsikoga pritegne k nakupu – ni pa najvišja v razredu.

Še boljši je 540i, ko govorimo o mehaniki. V duhu ’downsizig’ boste pod njegovim motornim pokrovom našli vrstni šestvaljnik. In ker gre za oznako 540i, to pomeni trilitrski motor (in, ja, 530i ima dvolitrskega – BMW-jeva logika, pač). Sveda je podprt s turbinskim polnilnikom, vse skupaj pa je dovolj za 340 ’konjev’ največje moči in zelo zdravih 450 njutonmetrov navora. V praksi voznik na številke niti ne pomisli, a 540i je brez težav kos prav vsem zahtevam voznika, pa naj gre za tiho, uglajeno križarjenje ali polno pospeševanje na avtocesti. In dokler je voznik umirjen pri pritiskanju na plin, motor ni le tako rekoč neslišen (v tem primeru to ni fraza, motor je v mestu res neslišen), temveč tudi varčen. Na našem 100-kilometrskem normnem krogu, ki ga sestavlja tudi tretjina avtoceste in kjer vozimo po omejitvah in zmerno, a ne namerno varčno, se je poraba ustavila pri le 7,3 litra (kar sploh ni veliko nad normno porabo NEDC, ki znaša 6,5 litra). Vse, ki bi ob tem pripomnili, da tak 540i ni namenjen varčevanju z gorivom, naj kar takoj potolažimo: testna poraba se je ob tem, da smo vse kilometre naredili v mestu ali na avtocesti in da so bile avtocestne hitrosti vseskozi ’nemško zdrave’, se je testna poraba ustavila pri le 10,5 litra za 100 prevoženih kilometrov. Ja, športni BMW je lahko izjemno varčen (tudi zato, ker zna s pomočjo navigacije vozniku svetovati, kdaj popustiti stopalko za plin, da bo prihajajočo nižjo omejitev dosegel s čim manjšo izgubo energije). Tu si BMW-jevi inženirji zaslužijo le pohvale. Menjalnik? Športni Steptronic ima osem prestav, zna varčno jadrati, na splošno pa je, kot se za odličen menjalnik spodobi, popolnoma neopazen in vedno počne točno tisto, kar bi v tistem trenutku od njega pričakoval voznik.

Podobno velja za podvozje. To je klasično, z jeklenimi vzmetmi, na testnem 540i pa tudi z elektronsko nadzorovanimi blažilniki. Po navadi sicer radi zapišemo, da bi takšen avto nujno potreboval (po eni strani za zelo udobno, po drugi pa po potrebi primerno športno vožnjo) zračno vzmetenje (ki ga nekateri konkurenti imajo), a tale 540i se je odlično izkazal tudi s klasiko – čeprav je imel (kar zadeva udobje) obuta doplačilna, 19-palčna platišča in gume. Na kratkih, ostrih neravninah je sicer jasno, da ne gre za najbolj udobni BMW, a se hkrati v ovinkih izkaže, da so bavarski inženirji dosegli (tudi s pomočjo elektronsko nadzorovanih stabilizatorjev, katerih čvrstost krmilijo elektromotorji) skorajda idealni kompromis med udobjem in športnostjo – no, od bavarske znamke česa drugega niti nismo pričakovali. Če si želite še malce več udobja, ostanite pri 18-palčnih platiščih, če želite več športnosti, lahko doplačate športno podvozje (in štirikolesno krmiljenje), za večino voznikov pa bo ta nastavitev idealna.

To, da na boku tega BMW 540i piše Luxury, seveda ne pomeni, da se z njim ne da zganjati huliganskih vložkov. Tako motor kot menjalnik sta, kot se za BMW spodobi, kljub odsotnosti prave zapore diferenciala, seveda naklonjena krmiljenju s pomočjo stopalke za plin. Zadnje gume nad takšnim početjem sicer niso navdušene, kar povedo z obilico dima, a vozniški užitki so zagotovljeni.

Tudi če ste radi hitri, a ne tako ekshibicionistični, tale 540i ne razočara. Krmiljenje je natančno, ravno prav obteženo in nudi obilico informacij izpod sprednjih koles, odziv na stopalko za plin je linearen, avto pa je v nastavitvi Sport idealno živahen – prav tako zato, ker je zaradi obširnejše uporabe aluminija in preostalih lahkih materialov za približno 100 kilogramov lažji od predhodnika. Škoda, da si ob tem ne zna zapomniti, v kateri nastavitvi ga je pustil voznik, ko je ugasnil motor, pa je treba tako vedno znova posegati po gumbu ob prestavni ročici. Nadležno.

Zanimivo je, da tu BMW-jevi razvojniki niso (in enako velja za še precej funkcij info-zabavnega sistema) naredili še vsaj pol koraka v smeri tistih, ki se s pametnim mobilnikom v rokah počutijo kot doma. Petici malo zmanjka pri možnostih personalizacije.

Prav tako so se odločili, da za nekatere funkcije vendarle pustijo gumbe in stikala, predvsem pri nastavitvah klimatizacije. In medtem ko je za nekatere to razumljivo, bi jih lahko vsaj nekaj vendarle umaknili v info-zabavni sistem – temu pa privoščili precej večji, po možnosti pokončen zaslon. A glede tega petice ne grajamo, saj je vsaj toliko tistih, ki so jim uporabljene rešitve všeč, kot tistih, ki bi raje še bolj ’digitalen’ avto. Gre bolj za filozofsko vprašanje, pri katerem so se pri BMW pač odločili ostati na bolj klasični strani, tako kot (do pred kratkim) pri elektrifikaciji svojih modelov. A pri zadnji je že jasno, da se bodo od poudarka na priključnih hibridih morali hitro preusmeriti k več popolnoma električnim modelom.

Da je počutje v notranjosti odlično, ni presenečenje. Odlični sedeži, dovolj prostora spredaj in tudi zadaj (tam sicer zmoti dejstvo, da je zadnja stran sprednjih sedežev trda in lahko žuli v kolena), dovolj velik prtljažnik, odlična izdelava in materiali. Ergonomija je tako rekoč popolna, prostora za drobnarije dovolj (vključno s prostorom za brezžično polnjenje mobilnika), preglednost navzven dobra ... Pravzaprav je kabini skoraj nemogoče očitati kakšno opaznejšo pomanjkljivost. In ko odlični klimatizaciji dodate še doplačilno možnost klimatizacije parkiranega vozila, je paket (še zlasti pozimi) popoln.

Toda na koncu je nekaj jasno: nova petica, sploh takšna, kot je bil testni 540i, je tehnično vrhunski avto s kopico naprednih info-zabavnih in varnostno-asistenčnih rešitev. Čeprav se tu in tam pojavijo malenkosti, za katere bi rekli, da bi bile lahko bolj dodelane, je po drugi strani vsaj toliko malenkosti, na katere ne bi pomislili, pa so prav dobrodošle (recimo to, da se na sredinskem zaslonu ob dotiku gumbov za nastavitev sedeža pojavi shema, kaj ta gumb počne). In tako lahko zlahka zapišemo: nova petica je vrhunski izdelek, pri katerem so si Bavarci pustili še nekaj prostora za izboljšave. Saj veste: ko konkurenca pokaže nekaj novega, je treba imeti kakšnega asa v rokavu.

besedilo: Dušan Lukič
foto: Saša Kapetanovič