Je najmanjši BMW-jev kupe športnik ali potovalnik s presežkom moči?

Bencinski šestvaljnik v BMW-jevem najmanjšem kupeju je starodavni recept za odlično vozno izkušnjo. Ampak tudi najmanjši bavarski kupe ni več tako majhen (4,55 metra) in niti ne lahek, v tej najmočnejši različici onkraj prihajajoče polnovredne ponudbe M mu tehtnica pokaže kar 1.765 kilogramov. V notranjosti je na las podoben večjim bratom – in ne samo na videz, temveč tudi po tehnologiji in navsezadnje počutju. Kam torej meri M240i?

Še prej pa tale namig: v peti letošnji številki Avto magazina ali na naši spletni strani pobrskajte za testom novega BMW-jevega kupeja serije 2 z dvolitrskim dizelskim motorjem (220d). Tam boste izvedeli več ali pa obnovili podatke o njegovih dimenzijah in prostoru v notranjosti. Tokrat pa se bom posvetil predvsem pogonu in vožnji.

Prisilno polnjen trilitrski vrstni šestvaljnik zmore 275 kilovatov oziroma 374 konjskih moči ter 500 njutonmetrov največjega navora. Njegov značaj je potem determiniran še s serijskim štirikolesnim pogonom in osemstopenjskim samodejnim menjalnikom s pretvornikom navora. To je pri M240i edina izbira – kot v M340i in M440i torej. In tudi tukaj so na zadnjo os serijsko dodali elektronsko zaporo diferenciala.

Razkošje moči, ki je danes redkost

Ko motor teče, že na mestu občutim razkošje moči in M240i z izboklino na pokrovu motorja ne obtožim hlinjenja tega vtisa – kot pri 220d. In res se zdi, da ga čar šestvaljnika na videz postavi v drugačno luč. Karoserijski dodatki so v primerjavi z 220d bolj na mestu, dobro odmerjeni proporci z dolgim pokrovom motorja in širokimi boki pa močneje učinkujejo. Ljudje ga na cesti opazijo, se obračajo za njim. Hkrati je to zame še en dokaz, da placebo dodatkov M Performance v 220d ne deluje.

Skozi izpuh prihaja zadovoljujoč zvok, ki pa ne pride do kabine. Tokrat ni možnosti nadgradnje M Performance, zato bo za kaj več zvočnega vznemirjenja treba poseči po poprodajnem trgu. No ja, se pa v kabini šestvaljnik sliši prefinjeno in bogato – z zmerno vznemirljivim športnim zvokom, ko pohodim stopalko za plin. Predvsem pa je izjemen v svojem nastopu. Ne pusti se presenetiti, v kombinaciji s tem zanesljivim osemstopenjskim menjalnikom ima vedno pripravljen odgovor. Ne glede na vrtljaje ali hitrost navor kar vzkipi. Največjega doseže pri 1900 vrtljajih. Potem si lahko predstavljate, da je M240i presneto hiter. Navsezadnje do 100 kilometrov na uro (4,3 sekunde) pospeši hitreje kot M2 Competition prejšnje generacije!

Ampak tudi ta podatek vam moram postaviti v kontekst. Z M240i namreč še prehitro najdem ritem in samozavest. Zmogljivosti so tako dosegljive, da sem stopalko za plin primoran popuščati dosti prej, preden bi se pore na mojem čelu odločile spustiti kakšno kapljico potu, M240i pa se komaj pretegne. Ko odločno pohodim plin še pred vrhom zavoja, mi zadek pomaga zavrteti avto v želeni smeri, ampak ga pogon sprednje osi ob izhodu tudi hitro poravna.

Preberite še: Ta BMW je ustvarjen za družine - Avto magazin TV

Potem se iz zavoja požene, kot da gre za življenje in smrt, pri skoraj herkulskem oprijemu pa pomaga z elektronsko nadzorovanim blokiranjem diferenciala M na zadnji osi. Čeprav imam nezgrešljiv občutek, da gre odjem moči izrazito v prid zadnji osi (v normalnih razmerah pravzaprav sto odstotkov), zadek na rovaš surovih zmogljivosti brez izrazitega pretiravanja ni zares igriv.

Karakterno preveč podoben večjim bratom?

Podvozje in krmiljenje sta lepo usklajena in sestavljata izjemno odzivno celoto. Smer spreminja navdušujoče hitro, pri tem natančno sledi zamišljeni liniji, čeprav krmiljenje ni najbolj komunikativno, kar v takšnem avtomobilu morda še najbolj pogrešam. Vendar je kljub temu izjemno predvidljiv, podvozje pa na drugi strani lepo artikulira dogajanje pod kolesi. Teža mu pri tem ne dela težav, je pa prisotna kot dejavnik pri ugotovitvi, da gre pri tem kupeju prej za mali GT kot za pravi športni avtomobil.

In res se mi zdi, da bi bila zadnja odstavka lahko namenjena tudi kupejevski »štirici«. V primeru »dvojke« seveda z izrazito poudarjenim občutkom agilnosti zaradi krajše medosne razdalje. A vpletenost daje prednost udobju in lahkotnosti hitrega potovanja ne glede na zavitost ali kakovost cestne podlage. Podvozje M Sport je namreč odlično, blaženje pa natančno. In v tem smislu gre za res zmogljiv in absolutno dinamično dovršen avto z izrazito razdvojeno osebnostjo. Ne morem pa se znebiti občutka, da bi lahko M240i ob popolnih in udobnih večjih bratih le lahko gojil nekoliko bolj hudomušen karakter – čeprav res prihaja še M2.

Kot sredstvo za dobro počutje je nedvomno bolj prepričljiv kot prej. In brez skrbi. Ko pred seboj zagledam – kadar koli in kjer koli – sosledje neustavljivo privlačnih zavojev, ki me prepričajo, da preklopim vozni program, se mi na obrazu še vedno nariše prijeten nasmešek. Navsezadnje pa je sedaj na trgu že pravi samorog. Koliko kupejev podobnih dimenzij z bencinskim šestvaljnikom pa še lahko naštejete?