BMW Z4 3.0i

Življenje tam zadaj je bilo in bo vedno prijetno. Malce uporništva v šoli nikoli ne škoduje, saj lahko potem starši in učitelji (sicer težkega srca) vsaj vedo, da znaš misliti s svojo glavo in da znaš poskrbeti zase. Ko malce zrasteš, potem z veliko sreče in predvsem znanja prigaraš denar za avtomobil. Upornik v meni bi si prav gotovo omislil roadsterja, saj bi znova podoživljal pobalinske trenutke svoje mladosti.

V BMW-ju Z4 sediš skoraj nad zadnjima, pogonskima kolesoma. Tako kot sem lahko v razredu nadzoroval z zadnje klopi pridne sošolce (da ne rečem priliznjence! ), predvsem pa seveda razigrane sošolke, tako imaš pri Z4 pregled nad dooooolgim motornim pokrovom. In ko začne med dinamično vožnjo motorni pokrov siliti proti notranji strani ovinka, ti pa nadzorovano vrtiš volanski obroč v nasprotno smer, takrat se raven adrenalina poveča, kot če bi me učiteljica zasačila s »plonkom« v roki.

Počasi in z užitkom!

Toda verjemite, s tem avtomobilom se bodo vsi lastniki vozili čisto počasi. Deset, dvajset, največ štirideset na uro, z zloženo streho in ob zvoku najnovejšega hita, ki prihaja iz vrhunskega CD-sistema. Z BMW-jem Z4 hočete biti vidni, sicer bi si kupili za nekaj milijonov dražjega in veliko bolj diskretnega M3. Pri vožnji z majhno hitrostjo bo motor le brbral, vaša pričeska pa bo ostala kljub pomanjkanju zaščitne vetrne mreže popolna, čeprav svetujemo, da si na glavo zaradi močnega poletnega sonca vseeno nataknete kapo.

Središče Ljubljane, Maribora, Kočevja ali Portoroža je igrišče, na katerem se s tem avtomobilom lahko igrate. Igra spogledovanja bi lahko temu rekli, saj bodo skoraj vsi mimoidoči občudujoče ali zavistno pogledovali proti vam. Seveda ima najnovejši roadster lepe obline, zato za ta avtomobil še toliko bolj velja, da je voznik (tudi tisti z obilnejšim trebuščkom ali manj las na glavi) v njem vreden pogleda.

V šaljivem tonu je namreč prijateljica nekoč ugotovila, da voznik tako dragega, lepega in prestižnega avomobila pač ne more biti grd. Hmmm, a res? ! ?

BMW je pri tem roadsterju uporabil vseh 66 let izkušenj, ki jih imajo s podobnimi avtomobili. Poglejte le malenkosti, saj jih je Z4 poln: karoserija je prepredena z linijami valovitih oblik, nos avtomobila krasita s kromom obdani ledvički, daleč najlepša podrobnost pa sta bočna smernika, ki se končata z BMW-jevim logom. Klobuk dol oblikovalcu!

Platnena streha, ki s pomočjo elektrike ponikne med potnika in prtljažnik v desetih sekundah, se na zadnjem delu konča s steklom. Streha (njena osnovna struktura je zaradi manjša teže in večje varnosti iz magnezija) je tudi pri večjih hitrostih odlična, saj vetrnega piša skoraj ne slišite, pa tudi prostora pod njo je za dva ogromna potnika. Če bi vas zvezanih oči posedel na sovozniški sedež, ne bi vedeli, da nad glavo nimate pločevine. Platnu, električnemu ogrevanju stekla in tesnjenju bi dali oceno pet.

BMW Z4 je eden tistih avtomobilov, s katerim je vožnja en sam užitek. O tem vas prepriča neizmerna želja, da bi se s tem avtomobilom le vozili naokrog. Brez cilja, lahko pa z izgovorom, ker imajo na dobro kavo v Portorožu, lepo vreme na Štajerskem ali svež zraku na Vršiču. Zato sem izkoristil vsak prosti trenutek, da sem smuknil v luksuzno notranjost in razvajal svoje čute. Zagon s kontaktnim ključem prebudi zamolkel zvok, kot bi pod dolgim motornim pokrovom prebudil in razjezil zmaja v ogromni votlini. Prva izmed šestih prestav povzroči, da 231 KM trilitrskega vzdolžnega šestvaljnika začne opravljati edino poslanstvo na tem svetu: razvajati voznika.

Tega avtomobila ne kupite zaradi udobja, ker ni Citroën C5, tudi ne zaradi prostornosti, ker ne more biti Renault Espace, še zdaleč pa ne zaradi varčevanja. Če hočete privarčevati, si kupite dizelskega (brez turbo polnilnika) in s čim manjšo gibno prostornino, recimo Punta 1.9D! Srečen lastnik BMW-ja Z4 ima namreč le en sam cilj: zadovoljiti svoje (in pogojno še sovoznikove) sebične želje, razvajati se in še enkrat razvajati se. Brez opravičil, s ponosno dvignjeno glavo in z motom: »Lahko si ga privoščim in želim, da drugi prebivalci naše države to tudi vidijo! «

Kako bi si sicer razlagali, da zmore skoraj dvakratno hitrostno omejitev po avtocesti, da sem nehote v drugi prestavi že na uvodni vožnji od policista »prijazno« dobil listek o prekoračitvi hitrosti in da so me cariniki in obmejni policisti večkrat vprašali, čigav je avtomobil, če mu lahko še enkrat pokažem prometno dovoljenje itd. Ni manjkalo veliko, da me niso kar odkrito vprašali, ali sem si v svojih rosnih letih avtomobil prislužil s »švercanjem« …

Aluminijasta doba

Aluminij in usnje sta povsod! Armaturna plošča je dvobarvna, na njej pa kraljuje pravi pravcati brušen aluminij, sredi katerega so dobili svoje mesto radio in zračniki. Če pogledate na sliko notranjosti, boste verjetno mislili, da je aluminij tudi na volanskem obroču in v okolici prestavne ročice, vendar se boste motili. Tam so oblikovalci namestili veliko prijaznejšo plastiko, ki poleti ni tako vroča in pozimi ne tako mrzla, kot bi bil pregret ali ohlajen aluminij. Zato smo vsi pozdravili odločitev, da (pretirana) ekskluzivnost ne pomeni neprijetnih občutkov, saj s plastično oblogo Z4 ni prav nič izgubil. Prav nasprotno: volanski obroč je eden boljših, kar sem jih v zadnjih letih imel v rokah. Palca kar padeta med prečki, debelina obroča in velikost (pravzaprav majhnost) zračne blazine pa sta skoraj idealna. Po mojih kriterijih je njegov največji nasprotnik le Audijev športni volanski obroč, sicer pa dolgo nič …

Potem pa sedim v avtomobilu in se čudim, kako so lahko poskrbeli za vrhunsko armaturno ploščo (okrogla merilnika vrtljajev in hitrosti sta zelo »retro« oblike), izvrsten volanski obroč in razmeroma veliko prostora (ne boste verjeli, ampak tudi dva dvometraša bosta imela dovolj prostora), pozabili pa so na sedeže. Prekratek sedalni del, preslabe bočne opore in usnjena prebleka so idealni poligon za drsalnico pri hitreje odpeljanih ovinkih. Pri slikanju sem se zasačil, da sem se moral z obema kolenoma upreti v vrata in sredinski greben, da sem sploh ostal na mestu, ki je namenjen vozniku. Z alkantaro in boljšo ergonomijo bi bil delovni prostor voznika popoln, o tem sem prepričan!

Dobrodošla elektronika

Trilitrska različica modela Z4 je zelo hiter avtomobil, saj je namenjen tudi tistim, ki si upajo pritisniti na magičen gumbek (ko izklopiš elektronske pripomočke) in jim hkrati ni tuj zadnji pogon. Isti gumb na sredini sredinske konzole ima dve funkciji: s kratkim pritiskom izklopimo DTC (Dynamic Traction Control - nadzor trakcije), s petsekundnim vztrajanjem pa še DSC (Dynamic Stability Control - stabilnostni sistem). Predstavljajte si isti ovinek, po domače imenovan hard.

S pomočjo elektronskih pomagal bo Z4 švignil okoli ovinka kot raketa, saj bo kljub polnemu plinu elektronika poskrbela za najučinkovitejšo trakcijo in najvarnejšo lego. Pri izklopljenem DTC-ju bo užitek malo večji, a še vedno pod delnim nadzorom elektronike, pri izklopljenem DSC-ju pa … Kot lahko vidite na sliki, BMW Z4 nima zapore diferenciala, zato je razbremenjeno notranje kolo z »vrtenjem v prazno« malce pokvarilo naše užitke, a za dobro fotografijo smo tudi to potrpeli! Dobro, dobro, priznam, da ni bilo trpljenja, le čisti užitek izkoristiti vrhunsko lego, zmogljiv motor in priročen menjalnik.

Naš fotograf Aleš me je le stežka ustavil, ko sem švigal gor in dol po tistih serpentinah, zavitih kot gostilniška presta! Tam je BMW Z4 resnično kot riba v vodi, zahteva pa voznika, ki ima občutek za drsenje in si to tudi lahko privošči. 17-palčne vrhunske Bridgestonove gume (ki omogočajo vožnjo po prazni gumi do 150 km oddaljenega vulkanizerja, saj Z4 nima nadomestne gume) namreč stanejo celo premoženje!

Sedaj pa bi rad omenil še gumb z napisom Sport, ki je nameščen ob prestavni ročici, ki me je od vsega še najbolj navdušil. Z njegovo pomočjo vplivamo na motorni menedžment (za boljše polnjenje motorja! ), na elektronsko krmiljeno stopalko za plin (večja odzivnost) in elektronsko podprt servovolan (trši servo). Se spominjate, kakšen zvok so imeli avtomobili, ko si jim tako dodelal uplinjače, da je prišlo več mešanice v motorne valje? Pri vsakem polnem pospeševanju so se oglasili s polnim, zdravim zvokom, ko pa si prestavil ali le spustil stopalko za plin, so se oglasili z zamolklim grgranjem iz izpušne cevi. Prav tako se obnaša BMW Z4, le da mu tokrat pomaga dodelana elektronika. Pri polnem pospeševanju je glas šestvaljnika … kako naj to opišem … sočen, poln, adrenalinski, poldirkaški, rezek, strupen … Ste razumeli?

Eden lepših v zadnjem času, kar niti ni čudno, saj so se pri BMW-ju pohvalili, da se je cela skupina ljudi posvetila le razvajanju ušes. Ko pa prestaviš ali spustiš plin, malce zagrgra, da se ti vse kocine postavijo pokonci, kot bi stopile v vojaški pozor. To je najlepši del avtomobila in če imate malce časa, se zapeljite do najbližjega prodajalca in ga prosite, če lahko le na kratko zažene testni avtomobil. Poezija, verjemite!

Ob tem bi vas rad le opozoril na zavorno pot od 100 km/h do popolne ustavitve, ki je le 30 centimetrov krajša od absolutnega rekorda. Ali z drugimi besedami: BMW Z4 potrebuje le pet sekund, da se od 200 km/h popolnoma ustavi! Razmerje v teži 50 : 50 med prednjo in zadnjo osjo zagotavlja tudi vrhunsko lego, saj so pri specializirani nemški reviji izmerili, da BMW-jev roadster doseže sredobežno silo 1, 2 g, recimo Porsche Boxster pa »le« 1, 1 g. V tistem testu je BMW prepričljivo zmagal!

Življenje zadaj torej ne pomeni, da ste z BMW-jem Z4 za tekmeci. Naslov namreč nakazuje, da sedite pobalinsko zadaj (ah, mladost …) in se hkrati vozite daleč spredaj!

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič