Chevrolet Kalos 1.2 SE Premium Plus (5 vrat)

Pri avtomobilu s spodnjega dela cenika sta vedno dve bojazni: da bo zelo plastičen in da bo preslaboten. Kalos 1.2 je že eden od potencialnih kandidatov: ker je (dokaj) poceni, ker ga poganja le 1, 2-litrski motor in ker prihaja s Koreje.

Toda Kalos cilja više. Zato se je oblekel pri Giugiaru, tako da je očem všečen ne glede na to, kaj sicer menite o avtomobilih. Poteze so skladne in videz je nasploh evropski. Podobno je znotraj, kjer vzbuja zelo dober občutek: pretežno s sodobnim videzom, nekoliko tudi z barvami (čeprav je morda sivine res preveč) in še najmanj z materiali, saj je pretežno oblečen v plastiko nižjega cenovnega razreda. Ampak na funkcionalnost to ne vpliva oziroma če že, potem le v dobrem: čiščenje takšnih površin je ponavadi bolj preprosto.

Če izberete takšen radijski sprejemnik, morate vedeti, da kljub modri piki proizvaja podpovprečno kakovosten zvok. Izogniti pa se ne morete obvolanskim ročicam, ki sicer delujejo dobro, a imajo nerodno mehaniko vklopa in izklopa. Sicer pa je takšen Kalos zadostno opremljen skupaj z ročno klimatsko napravo. Ničesar ne pogrešamo, razen morda daljinsko osrednjo ključavnico, ki jo je ponujal Clio (v istem velikostnem razredu) že pred desetimi leti, ali morda merilnik zunanje temperature, ki ga je imela Corsa (iz danes istega koncerna) serijsko prav tako pred desetletjem. Vse drugo, kar v tem razredu pričakujete, Kalos SE Plus ima.

Ko upravljate mehaniko, je jasno, da ne gre za visoko tehnologijo, a to ni moteče. Ročica menjalnika ima morda nekoliko dolge gibe in slabo določljive lege, motor pa je lahko precej glasen. Tu pa se glavne zamere končajo. Ena najpomembnejših zadev je, da motor z mesta dobro speljuje. Zato je vožnja (predvsem v mestih, kjer Kalosa pričakujemo) lahkotna in neutrudljiva. Tudi ko odpeljete iz mesta na podeželsko cesto, je Kalos 1.2 lahkoten partner zaradi zadostnega navora in dobro odmerjenih prestavnih razmerij, ki se lepo ujemajo z motornim navorom.

Dokler . . Dokler takšen Kalos ni polno obremenjen in ne želite prehitevati. Ali dokler se ne zapeljete na avtomobilsko cesto, ki ima (vsaj pri nas) tudi precej vzponov. Takrat se pokaže, da motor nima velike zaloge moči in da je (predvsem na avtocesti) menjalnik takrat predolg. V četrti prestavi bo merilnik hitrosti pri 6000 vrtljajih kazal 170 kilometrov na uro, prek te vrednosti pa bo šlo težko. Elektronika sicer prekine pri 6200, rdeče polje na merilniku vrtljajev pa se prične pri 6500 vrtljajih v minuti.

Če boste pri 170 kilometrih na uro pretaknili v 5. prestavo, bodo vrtljaji padli na 4700, že pri 4500 pa se boste peljali 160 kilometrov na uro. To pomeni, da je ta hitrost za motor ni škodljiva, kar spet pomeni, da je tudi Kalos s tem motorjem lahko uporaben za razmeroma hitra potovanja. Seveda le, če od njega ne zahtevate preveč.

Paket z zgornjim imenom je torej italijansko lepo oblečen, a tudi povsem soliden, ko gre za mehaniko in vse drugo, kar lastnik oziroma voznik pri avtomobilu zahtevata. Le prav veliko (zmogljivosti) od takšnega Kalosa ne kaže pričakovati.

Vinko Kernc

Foto: Aleš Pavletič