Chevrolet Nubira 1.6 SX Comfort Cool

Toda kdor misli, da so Chevroleti še vedno le povprečni in poceni Daewooji z novo značko, se moti. V zadnjem času, s tem mislimo na obdobje, odkar so pod okriljem ameriškega giganta, so korejski avtomobili veliko pridobili.

Tako je Nubira eden prvih, če ne celo prvi avtomobil, ki je v celoti razvit pod okriljem velikega očeta, kar se mu nedvomno pozna na številnih področjih.

V kabini vas pričaka sicer še vedno ne najrazburljivejše oblikovana armaturna plošča in tudi ergonomija ni v razrednem vrhu, vendar je napredek v primerjavi s predhodnico zelo velik. Armaturna plošča je na primer izdelana iz na dotik prijaznejše in mehkejše plastike, bolj všečno oblikovana sredinska konzola je obarvana v srebrno barvo, vožnje pa ne motijo niti črički, kar znova potrdi napredek v kakovosti končne izdelave.

Potniški prostor je zdaj še uporabnejši zaradi številnih odlagalnih prostorov, od katerih se za najbolj učinkovite izkažejo tisti pred prestavno ročico, prostorčka za pijačo med prednjima sedežema in že omenjeni predalček v sredinskem naslonu za roki voznika in sovoznika.

Prejšnji Nubiri smo v notranjosti zelo zamerili pomanjkanje prostora za glavo pri vseh potnikih. No, zdaj se bodo lahko nad pomanjkanjem višinskih centimetrov pritožili le še potniki, večji od 1, 85 metra. Enako je napredek zaznaven na področju vzdolžnega prostora za kolena pri zadnjih potnikih, saj je tam prostora, ob upoštevanju, da tudi prednja potnika ne bosta prav trpela, razmeroma veliko.

Prtljažnik z osnovno prostornino 405 litrov morda na papirju ne deluje zelo prostorno, toda dejstvo je, da ko odprete njegov pokrov, tam uzrete dostojno veliko luknjo, v katero boste lahko pospravili marsikaj. In čeprav sta obdelava in njegova prostornina na ravni avtomobilskega razreda, v katerega se uvršča, je še vedno nekaj možnosti za izboljšavo.

Tako največjo grajo pri prtljažniku zasluži stikalo za električno sprostitev pokrova prtljažnika. To je sicer poglobljeno v oblogi voznikovih vrat in tako razmeroma dobro zaščiteno pred nenamernimi pritiski, toda deluje tudi med vožnjo, kar v nobenem primeru ni sprejemljivo. Na drugi strani je odsotnost oprijemka oziroma ročice na notranji strani prtljažnih vrat bolj neugodna kot nesprejemljiva, a zato nič manj moteča od (z varnostnega stališča) slabo zasnovanega električnega stikala za odpiranje pokrova prtljažnika.

Razvojnikom je prav tako malo zmanjkalo na področju ergonomije sedenja. Pogrešamo namreč izdatnejšo nastavljivost volanskega obroča (nastavljiv samo po višini), več bočne oprijemljivosti na prednjih sedežih in boljše nameščeno sredinsko oporo za roki voznika in sovoznika, saj je ta postavljena preveč nazaj, zato je, z izjemo predala v njej, dokaj neuporabna.

Bencinski štirivaljnik s prostornino 1, 6 litra predstavlja drugo stopničko v svetu Nubire. Motor se med vožnjo izkaže za poskočnega, pri čemer lepo in zvezno vleče vse od vrtljajev prostega teka do okoli 6000 vrtljajev na minuto. Delovno območje sicer dovoljuje vrtenje do meje 6500 vrt/min, a se zadnjih 500 vrtljajev motor bolj muči kot prepričljivo pospešuje.

Njegov tek je, z izjemo občasnih rahlih tresljajev v prostem teku, miren in razmeroma glasen, za kar je kriva predvsem premalo učinkovita zvočna izolacija. Vožnjo po avtocestah in hitrih cestah pa še dodatno popestri trušč izpod koles, zlasti če je obutev zimska, ki je že v osnovi glasnejša od letne.

Najbolj nespremenjen in značilno daewoojevski (beri: chevroletovski) je menjalnik. Mrzel se še vedno zelo upira pretikanju (sploh iz prve v drugo prestavo), ko se segreje na delovno temperaturo, se stanje sicer izboljša, toda ne pričakujte lahkotnega prestavljanja.

Med vožnjo pa se Nubira 1.6 podobno kot številni drugi Chevroleti ne izkaže najboljše pri porabi goriva. Tako je na testu za vsakih 100 prevoženih kilometrov v povprečju pretočila 9, 5 litra neosvinčenega bencina skozi motor, medtem ko je lahko ob zmerni in umirjeni vožnji ta številka padla tudi pod razmeroma ugodnih 8 l/100 km, a je ob poskočnejši vožnji hitro preskočila mejo 10 stokilometrskih litrov in se zavihtela tudi vse do 12 l/100 km.

In če je vožnja s korejskimi avtomobili glede na strošek za prevoženi kilometer redkokdaj v razrednem vrhu, je vsaj začetni nakup vozil z Daljnega vzhoda toliko ugodnejši. Strategija, ki pomaga prodajati večino korejskih avtomobilov, je del »serijske opreme« tudi pri Nubiri.

Pri slednji dobite v izvedbi z 1, 6-litrskim motorjem in opremo SX Comfort Cool serijsko vgrajene zavorni ABS, pet vzglavnikov in pet samodejnih tritočkovnih varnostnih pasov, 2 varnostni blazini spredaj, klimatsko napravo, osrednjo ključavnico z daljinskim upravljanjem, radijski sprejemnik, električni pomik vseh štirih bočnih šip in zložljivo naslonjalo zadnje klopi.

Paket torej vsekakor vsebuje vse danes bolj ali manj »obvezne« elemente opreme, če pa pri tem upoštevamo še osnovno ceno takšne Nubire, ki znaša slabih 3, 1 milijona tolarjev, potem ne gre reči drugega kot: »Daevrolet«, le tako naprej!

Peter Humar

Foto Aleš Pavletič