Citroën C3 1.6 16V SX SensoDrive

Ne bom se hvalil z dejstvom, da v okviru hitrostnih omejitev ponavadi rad pritisnem na plin. Ko sedim v dobrem avtomobilu in zagori zelena luč na semaforju, za razliko od večine sanjačev poskušam čim učinkoviteje spraviti moč motorja na asfalt in nato že zavirati pri naslednjem semaforju. Kar tako, za užitek in veselje zaradi sožitja s sodobno tehniko.

Citröen C3 je eden tistih avtomobilov, zaradi katerih sem bil pri puncah (še bolj) zaželen. »A me pelješ en krog, « je bilo najpogostejše vprašanje, ki mu je sledila nepogrešljiva ugotovitev, kako je luštkan in da razmišlja o nakupu. Ženski avtomobil, nedvomno, saj le redki moški sanjamo o njem. SensoDrive pa je bil tisti tehnična novost, ki me je še posebej zanimala. Veste, kot dinamičen voznik rad občudujem tudi avtomobilske športe, še posebej rally in formulo 1. In da imaš pred blokom ali hišo vsaj delček tehnologije, s katero upravljajo najboljši vozniki sveta, mi godi. Vam ne?

Isto križišče kot vedno, tokrat v C3-ju SensoDrive. Ko čakam na zeleno, opazim, da kljub prvi prestavi avtomobil stoji na mestu, čeprav nisem tiščal zavore. Pohvalno! Po približno dveh minutah pa menjalnik samodejno prestavi v prosti tek, kar ni moteče, saj na križiščih ponavadi čakate manj časa. Ko hočem speljati v prvi prestavi, le pohodim plin in se s pomočjo dveh obvolanskih ročic (desna za prestavljanje v višje, leva v nižje prestave) sprehodim skozi petstopenjski menjalnik. Najprej sem poskušal s polnim plinom tudi med prestavljanjem (kar naj bi robotiziran menjalnik omogočal), a je avtomobil tako poskakoval, da mi je postalo počasi slabo in nato še sram, ko so naključni opazovalci najbrž ugotavljali, češ glej ga, ne zna prestavljati …

Žal bom napisal trditev, za katero stojim kot pribit: dokler povprečen voznik prestavlja boljše kot elektronika, raje kupite ročni menjalnik ali pa dobrega samodejnega, saj tale SensoDrive prestavlja kot bi jaz po treh prežuranih nočeh. Slabo, skratka. A po nekaj urah sem ga »pogruntal«: ko prestavljate, morate z občutkom popustiti stopalko za plin, nato pa zopet polni plin. A če moram že to delati, potem me ne moti tudi uporaba sklopke in klasičnega menjalnika! Z gumbom ob prestavni ročici (ročica omogoča tako imenovani sekvenčni način prestavljanja, naprej za višje in nazaj za nižje prestave) pa zagotovite povsem samodejno prestavljanje. Verjemite, pogrešal sem boljši menjalnik!

In ko sem se že prej omenjenim dekletom opravičeval, češ ne morem vplivati na sklopko, smo družno ugotovili: super 1, 6-litrski motorček z 80 kW, izvrstno sedenje, razvajanje z opremo, malo manjšo porabo približno osem litrov in slab menjalnik. In čisto počasi in umirjeno, da nas ni premetavalo, nadaljevali obljubljeno vožnjo.

Aljoša Mrak

Foto: Saša Kapetanovič