Test: Citroën C3 Aircross PureTech 110 S&S Shine

Če je bil že 'navadni' Citroën C3 postavljen precej visoko, je C3 Aircross še toliko višji z od tal bolj oddaljenim dnom, kar precej vpliva na to, da se ne more pohvaliti z vrhunskimi voznimi lastnostmi. Podvozje je precej mehko nastavljeno, kar se kaže v veliko nagibanja v ovinkih in zibanja karoserije, a se za to C3 Aircross oddolži z zelo udobnim podvozjem.

Že Citroën C3 ima precej mehko nastavljeno podvozje, pri C3 Aircrossu pa se mora 20 milimetrov večja oddaljenost od tal poznati, četudi so mu okrepili vzmetenje in namenili večja kolesa. Vse tri omenjene lastnosti postanejo opazne v kombinaciji z blago terensko naravnanostjo avtomobila. Pogon je sicer v vsakem primeru sprednji, a je prav tako na voljo sistem Control Grip, ki ga poznamo iz drugih modelov Skupine PSA, poleg običajne vožnje pa vozniku olajša tudi vožnjo po lažjem terenu ali snegu. Če zberete pogum za vožnjo po bolj grobem terenu s strmimi klanci, je na voljo sistem za vožnjo po klancu navzdol, ki med spustom samodejno vzdržuje varno hitrost tri kilometre na uro.

Vozne lastnosti so vendarle le ena plat avtomobila in pri Citroënu C3 Aircrossu niti niso najpomembnejše. Večina se bo tako ali tako vozila po bolj ali manj urbanih okoljih. Za večino potencialnih kupcev bo zato bolj pomembno, da podvozje ni le udobno mehko, ampak da tudi učinkovito blaži udarce izpod koles (izjema so tu in tam kratke prečne neravnine, ob katere udarita obe zadnji kolesi hkrati), karoserija pa je na splošno izdelana dovolj temeljito. Piš vetra okrog precej karoserije je sicer nekoliko glasnejši, a je to pri takšnih avtomobilih precej pričakovano.

Dobra plat visoko postavljene karoserije sta tudi visoko sedenje in lažje vstopanje na precej mehke sedeže, ki na kratkih poteh vzbujajo občutek udobja, med daljšimi vožnjami pa se izkažejo za nekoliko utrujajoče. Ker voznik sedi više, je dober pogled na dogajanje v okolici, morda le z izjemo razgleda za avtomobilom, ki ga precej omejujejo zajetni stebrički. Pri tem se vprašamo, zakaj med opremo sicer dobro založenega testnega avtomobila ni bilo vzvratne kamere, ampak smo se morali zadovoljiti le s parkirnimi tipali. Glede na to, da je C3 Aircross precej večji in višji od 'navadnega' C3, je tudi bolj prostoren, večji in bolj uporaben pa je prav tako prtljažnik, ki mu prilagodljivost precej povečata za 15 centimetrov vzdolžno pomična zadnja klop (kar je precejšnja prednost pred tekmeci, ki te možnosti nimajo, in močno poveča uporabnost avtomobila) in možnost zlaganja sedežev v ravno dno.

Kdor je sedel v Citroënu C3, se bo tudi v C3 Aircrossu takoj počutil domače, tako v dobrih kot tudi manj dobrih pogledih. Pri zadnjem mislimo predvsem na to, da so oblikovalci vse razen zares osnovnih stikal – vrtljivega gumba za nastavitev glasnosti radia ter stikal za odrositev šip, vklopa štirih utripalk in ključavnice – preselili na osrednji, za dotik občutljivi zaslon. Ta je sicer dovolj pregleden in prek njega sicer lahko dostopamo do radia, upravljanja avtomobilskih sistemov in preverjeno učinkovitega infozabavnega sistema z možnostjo povezave s pametnimi mobilniki (tudi Apple CarPlay in Android Auto), a po drugi strani zgolj prek zaslona denimo upravljamo klimatsko napravo, pri kateri bi si želeli haptičnih povratnih informacij.

Čeprav je med ureditvijo potniške kabine Citroëna C3 in C3 Aircrossa precej podobnosti, pa je tudi dovolj razlik. Namesto usnjenih trakov iz C3 je C3 Aircross opremljen s 'pravimi' držali iz trde plastike, drugačni sta ročici menjalnika in ročne zavore, zaradi povečane višine pa sta bolj razgibani tudi armaturna plošča in notranjost na splošno. V testnem C3 Aircrossu je bila armaturna plošča poleg tega oblečena v grobo tkanino prijetnega videza in popestrena s plastičnimi elementi živahne oranžne barve, ki se je ponovila na zunanjosti.

Še bolj kot notranjost je živahno oblikovana zunanjost avtomobila, ki z oranžnimi dodatki in živahnimi oblikami res izstopa iz sivega avtomobilskega povprečja. Pri tem mu prav nič ne škodi, da je v osnovi prav sive barve, v kombinaciji z bleščeče črno streho in že omenjenimi oranžnimi okraski. Je pa to le ena od mnogo barvnih kombinacij, saj je bilo na predstavitvi Citroëna C3 Aircrossa omenjeno, da bodo lahko kupci izbirali med osmimi barvami karoserije, štirimi barvnimi odtenki strehe in štirimi posebnimi barvnimi paketi zunanjosti. V notranjosti bo barvnih možnosti pet.

Testni C3 Aircross je bil opremljen s turbobencinskim trivaljnikom, ki se je dobro izkazal že v nekaterih drugih preizkušenih avtomobilih, med drugim v testnem Citroënu C3. Tam je sicer deloval v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, tokrat pa smo ga lahko preizkusili s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Čeprav na trenutke zahteva nekaj priganjanja v višje vrtljaje, k čemur pripomoreta večji masa in čelna površina avtomobila, precej dobro obvlada avtomobil, kar se kaže tudi v porabi. Na testu je bila s 7,6 litra bencina na 100 kilometrov sicer precej povprečna, a je normni krog s porabo 5,8 litra na 100 kilometrov pokazal, da je voznik lahko nagrajen za zmerno vožnjo. A glede na to, kako udoben je sicer C3 Aircross, bi se tudi tu odločili za različico s samodejnim menjalnikom.