Če niste ljubitelj naprednih tehnologij, modernih oblik in avantgardnih pristopov, na ta avto raje pozabite. Pa ne zaradi oblike, avantgardnost v C4 se začne, ko sedete za volanski obroč.
Pojdimo po vrsti. Navadno voznik, potem ko sede, pred seboj zagleda tri- ali štirikrak volanski obroč, analogne merilnike okroglih oblik in kup opozorilnih lučk okoli njih. V C4 je zgodba drugačna. Namesto analognih so merilniki digitalni. Pred voznikom je le eden - tisti za vrtljaje - drugi so svoja mesta našli na sredini armaturne plošče in vzdolž sredinske konzole.
Za piko na i so Citroënovci na svojstven način razporedili še informacije. In to je že prvi preizkus vaše nagnjenosti k avantgardnosti. Če ste iz pravega testa, boste razpršenost podatkov zlahka sprejeli, če niste, se je zlepa ne boste navadili. Enako velja za večino gumbov. Tudi teh se je treba navaditi. Res pa je, da so v primerjavi s podatki večinoma zbrani na enem mestu, in sicer tam, kjer so voznikove roke najpogosteje - na volanskem obroču. Ta je spet svojevrsten posebnež. Prvič zato, ker je dvo- in ne tri-ali štirikrak, predvsem pa zato, ker je njegov osrednji del fiksen, kar pomeni, da se ne vrti.
Vožnja zaradi tega ni v ničemer drugačna od tiste v preostalih avtomobilih. Stopalke in prestavna ročica so še vedno tam, kjer smo jih vajeni. Volanski obroč zaradi svojega fiksnega osrednjega dela voznika ne ovira pri njegovem delu. Bolj kot to se zdita neposrečeni obe prečki, ki dlanem ne zagotavljata najboljšega položaja za počitek. Se pa na drugi strani že po nekaj dneh uporabe izkaže, kako izpopolnjena je rešitev z gumbi, nakopičenimi na osrednjem delu obroča.
Če niste strog pristaš dizlov, boste to lahko rekli tudi za motor. 1, 6-litrski bencinski agregat je dovolj živahen, da 17-palčna platišča, v katera je bil obut testni C4, nanj niso nataknjena po nepotrebnem. Radijski sprejemnik s CD-predvajalnikom, potovalni računalnik, samodejna klimatska naprava, električni pomik prednjih stekel in zunanjih ogledal, ABS ter večina drugih dodatkov sodi v serijsko opremo. Če se za takšnega C4, kot je testni, odločite pri naših prodajalcih, pa vas v notranjosti pričaka še nekaj - satelitska navigacija.
Čedalje uporabnejša stvar. Pa tudi napredna, saj je Garmin v tem trenutku edini proizvajalec tovrstnih naprav na svetu, ki znajo voditi po Sloveniji, Hrvaški in BiH. In to v slovenskem jeziku. Slavisti in zagovorniki lepe slovenske besede se bodo sicer zgražali, še posebej ko bodo zaslišali izgovorjavo dvomestnih števil (število 25, na primer, glas iz naprave izgovori dvajsetpet), toda v tem trenutku je prav, da damo prednost uporabnosti tovrstnih naprav in ne zborni slovenski besedi. StreetPilot c320 je namreč lahko sila koristna stvar.
Njegove komande boste zlahka osvojili (tipke nadomešča na dotik občutljiv barvni zaslon), naprava poleg podrobnega vodenja ('turn-by-turn') v svojem spominu ohranja naslove številnih lokacij, ki vam pridejo prav na poti (hoteli, restavracije, bencinske postaje, nakupovalni centri), podrobne karte so shranjene na spominski kartici (SD), kar pomeni, da jih lahko poljubno nalagate neposredno s svojega osebnega računalnika ali pa jih, če je kratica spominsko dovolj zmogljiva, nanjo naložite v celoti.
Edina resna pomanjkljivost je netočnost nekaterih podatkov, saj se lahko zgodi, da naprava ne prepozna enosmerne ceste, v katero zavijate (jasno) iz neprave smeri. Toda to so programske napake, ki jih mogoče zlahka odpraviti. Za tiste, ki prisegate na svoje najljubše poti, na primer od doma do službe in nazaj, pa ne bo odveč še eno opozorilo. Pot, ki je vam najbolj pri srcu, ni nujno tudi v Garminovi napravi, zato se, preden odrinete, odločite za eno ali drugo možnost. Nikakor pa ne za vmesno, saj vam lahko od stalnega preračunavanja in iskanja novih poti, na katere vas opozarja glas iz naprave, popustijo živci. To pa seveda ni namen teh naprav.
Torej, zdaj je dokončno: navigacijske naprave so postale uporabne tudi pri nas. V danem trenutku med vsemi daleč največ ponuja Garmin oziroma njegov zastopnik na naših tleh, podjetje Geoset, ki je hkrati tudi eden od idejnih vodij podrobne karte AdriaRoute. Prav nič presenetljivo pa ni, da pri nas to novost prvi ponuja Citroën. Avantgardnost in napredek sta bila že v davnih časih moto tega avtomobilskega proizvajalca. In očitno se ta vrača.
Matevž Korošec
Foto: Aleš Pavletič
Prodaja: | Citroën Slovenija |
---|---|
Cena osnovnega modela: | 18.527,79 € |
Cena testnega modela: | 18.903,36 € |
Moč: | 80kW (109 KM) | Pospešek (0-100 km/h): | 11,9 s |
Največja hitrost: | 182 km/h |
Poraba po ECE, mešan cikel: | 7,1l/100km |
Motor: | 4-valjni - 4-taktni - vrstni - bencinski - gibna prostornina 1587 cm3 - največja moč 80 kW (109 KM) pri 5800/min - največji navor 147 Nm pri 4000/min. |
---|---|
Prenos moči: | motor poganja prednji kolesi - 5-stopenjski ročni menjalnik - gume 205/50 R 17 V (Michelin Pilot Alpin M+S). |
Zmogljivost: | največja hitrost 182 km/h - pospešek 0-100 km/h 11,9 s - poraba goriva (ECE) 8,7/5,2/7,1 l/100 km. |
Mase: | prazno vozilo 1275 kg - dovoljena skupna masa 1732 kg. |
Zunanje mere: | dolžina 4274 mm - širina 1769 mm - višina 1458 mm. |
Notranje mere: | posoda za gorivo 60 l. |
Prtljažnik: | 320 l |
T= -7 °C / p= 1030 mbar / rel. vl.: 93 % /Stanje km števca: 3360 km | |
Pospešek 0-100km: | 11,3s |
---|---|
402m z mesta: | 17,8s ( 124km/h) |
1000m z mesta: | 33,1s ( 154km/h) |
Prožnost 50-90km/h: | 12,0s |
Prožnost 80-120km/h: | 19,5s |
Največja hitrost: | 180km/h (V.) |
poraba na testu: | 8,6 l/100km |
Zavorna pot pri 100km/h: | 45,7m |
AM meja: | 40m |
-
Če ste že kdaj sedeli v C4, vam verjetno ni treba razlagati, drugače pa verjemite, da je ob vsej naprednosti, o kateri pišemo, ta Citroën še vedno predvsem uporaben družinski avto. In to še posebej obvelja, ko se mora postaviti s prostornostjo. Če k temu prištejemo še zanimive rešitve, ki jih skriva v notranjosti, dokaj bogato opremo (VTR Pack) in satelitsko navigacijo Garmin, pa se izkaže za precej zanimiv nakup.