Citroën C4 Picasso 1.6 HDi (80 kW)

Čeprav ima Citroën sedaj v prodajni paleti kar štiri limuzinske kombije (Xsara Picasso, C4 Picasso, Grand C4 Picasso in C8, lahko pa sem uvrstimo še petega, Berlinga), je položaj vsakega izmed njih jasen.

Xsara Picasso je cenovno najbolj ugodna (dobra prodaja to le potrjuje), C8 ostaja v vrhu ponudbe, med njiju pa sta se zapeljala oba nova C4 Picassa, pet- in sedemsedežni, ki skrbita za oblikovno in tehnično naprednost, obenem pa širita prodajno paleto možnosti. Grand s sedmimi sedeži in 672-litrskim prtljažnikom pač ne more ciljati na iste kupce kot za 12 centimetrov krajši in z dvema sedežema manj založeni petsedežni C4 Picasso. Krajšega imajo bolj v mislih tisti, ki iščejo zamenjavo za Xsaro Picasso ali so kupci novejšega (Citroënovega) limuzinskega kombija podobnih mer.

Mimogrede, primerjava dolžine Xsare in C4 Picassa je upravičena. Xsara Picasso je s 4276 dolžinskimi milimetri od C4 Picassa krajša za (kar) 194 milimetrov. Evolucijsko gledano (avtomobili so iz generacije v generacijo večji) bi bil krajši C4 Picasso torej lahko naslednik Xsare P. A ni, ker bo Xsara Picasso, kot kaže, v prodaji še vsaj tri, štiri leta. Zmedeni? Ne bodite, Francozi so zaradi široke palete ponudbe limuzinskih kombijev pač posebneži.

Nekoliko nenavadno je, da je C4 Picasso prišel na svet za Grandom, ki je Grande postal šele, ko se je pojavil njegov petsedež­ni brat. Čeprav bi glede na številne skupne točke (enako podvozje, enaka tehnika, motorna paleta, armaturna plošča, izbira menjalnikov, platforma in pa medosna razdalja - pri Grandu je daljši previs za zadnjima kolesoma) marsikdo pričakoval preprosto skrajšanega Granda (kot pri Renaultu s Scenicom in Grand Scenicom), je petvratni C4 Picasso po zunanjosti sedemsedežnemu bratu le malo podoben. Drugačen je prednji odbijač, drugačna je bočna linija od drugih stranskih vrat dalje, zadek je z vodoravnimi (in ne Grandovimi navpičnimi) lučmi še bolj samosvoj, brez pretiravanja - edinstven. Zadek je tudi bolj zaobljen, kar je spet lastnost Xsare Picasso, in ne Granda. O C4 Picassu se že govori, da je eden izmed najlepših avtomobilov svojega razreda. No, o lepoti presodite sami.

Z Grandom je precej bolj povezana notranjost, saj bi brez podrobnejšega pregledovanja težko ugotovili, ali sedite v pet- ali sedemsedežnem C4 Picassu. Volanski obroč je, kot se za linijo C4 spodobi, v centralnem delu fiksen, pri povratnih informacijah (občutki, kaj se dogaja s kolesi) bolj skop in založen z gumbi. Nekateri primejo odločneje, pri drugih je treba pritisniti močneje. Za izvedbo večine funkcij (tempomat, omejevalnik hitrosti, izbirniki nastavitev …) skrbijo volanske tipke, zato je ostalih tipk na centralnem delu armaturne plošče zelo malo. Če s pomično ploščo pokrijete radijski sprejemnik, ostanejo pravzaprav le tri – tipka za vklop in izklop stabilizacijskega sistema ESP (pri hitrosti nad 50 km/h se samodejno vklopi), tipka za zaklepanje in odklepanje ter tipka za sprostitev in aktiviranje elektronske ročne zavore (pod merilniki). Kot pri Grandu so tudi pri C4 Picassu samosvoji gumbi za upravljanje klimatske naprave – ob voznikovih in sovoznikovih vratih, pri čemer bo šlo komu v nos to, da večino funkcij (kam in s kolikšno močjo naj piha) lahko upravlja le voznik!

C4 Picasso v prvi vrsti stavi na udobje (s propomočki, kot je samodejna parkirna zavora, in pomoč pri speljevanju v klanec, pa vzmetenjem, ki je nastavljeno na (učinkovito) mehko požiranje cestnih neravnin), pa čeprav na račun (nemotečega) vzdolžnega in prečnega nagibanja in na ta način tudi ‘protestiranja’ pri preganjanju skozi hitre ovinke. Pri Picassu lahko užitke iščemo v razvajanju, za trše občutke na zadnjicah pa si rajši preglejte cenike nemških tekmecev. Tudi zaradi udobja si Picassa lahko (doplačilo, boljša oprema) omislite tudi s pnevmatskim zadnjim vzmetenjem.

Testnega C4 Picassa je poganjal ‘stari’, dobri agregat, 1, 6-litrski HDi z 109 ‘konji’. V spodnjem območju vrtenja zaspan, od 1.750 vrtljajev navzgor pa živahen in povsem sposoben premikati tega ‘enoprostorca’. Nagradi z majhno porabo goriva in ne preveč glasnim delovanjem (gnanje v višje vrtljaje, ko mu že pohaja sapa, ne šteje). Povezan je bil s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Ročica, ki se pri hitrem prestavljanu po Citroënovo upira in deluje, kot da nima čisto jasno zrisanih poti, je nameščena ob volanski obroč, tam, kjer je pri Picassu z robotiziranim menjalnikom velik predal. Predal manj – pri različici z ročnim menjalnikom je odlagalnih prostorov, predvsem pokritih, še vedno na pretek! Ker je parkirna zavora elektronska, odpade še ročica med sedežema. Še več prostora!

Motor je kar pravšnji za manj zahtevne, saj je dovolj poskočen, več dela ima le s pospeševanjem v klanec. Menjalniku bi za varčevanje in manjšo hrupnost koristila šesta prestava. Peta prestava je dolga in služi za vožnjo po magistralkah (90 km/h, okoli 1.900 vrtljajev ročične gredi) in avtocestah.

V osnovi je v prtljažniku za 500 litrov prostora, kar je celo manj kot pri Xsari Picasso (550 litrov), a se ob vzdolžno pomičnih zadnjih sedežih (enake širine, vsak posebej pomičen, tudi s pomičnim naklonom) prostornina poveča na 605 litrov, pri v dno pogreznjenih sedežih (nastane zanemarljivo majhna stopnica) druge vrste pa gre v Picassa do 1734 litrov prtljage! Če radi tovorite veliko in dolgo, bo križ le s sprednjim sovoznikovim sedežem, katerega naslonjalo ni preklopno. Z drugimi besedami – zložiti se ga ne da! Škoda. Pri prtljažniku so všečni kvadratasta oblika (brez izbuljenih pokrovov koles), dvojna prevleka za sedežno iz blaga in gume (slednja za razvoz bolj ‘surovega materiala’) in kup pritrditvenih mest, v katere lahko vpnemo zaščitno mrežo. Pri naprej pomaknjenih zadnjih sedežih moti nastala luknja med polico in sedeži, a lahko zato razveseljivo hitro (en poteg na sedež) zložimo zadnjo klop, priročno raven in dokaj nizek pa je tudi nakladalni rob. Prtljažna vrata so velika in zahtevajo več moči za odpiranje. Ločeno odpiranje steklenega dela je del boljše opreme Exclusive.

Cena ni nedosegljiva, avtomobil pa je dovolj dober za marsikoga. Le na Citroënov slog (mehkoba, samosvoja razporeditev stikal po armaturni plošči in na volanu, slabši občutek na volanu) se je treba navaditi. Tudi C4 Picasso je avtomobil, ki ni narejen samo za voznika, ampak za vso družino.

bese­di­lo: Mitja Reven

foto: Aleš Pavletič