Test: Citroen DS4 1.6 THP (147 kW) Sport Chic

Enoprostorec, kupe, terenec?

Citroën želi z DS4 privabiti kupce, ki si želijo avtomobil nižjega srednjega razreda, a imajo drugačne potrebe kot tisti, ki se ogrevajo za podobno ponudbo z imenom Citroën C4. Bolj športen in z nekoliko dvignjeno karoserijo, s sedežnim položajem kot pri kakšnem terencu, s kupejevskim videzom – tako DS4 opisujejo pri Citroënu.

Če sklepamo po svežem videzu karoserije, si bo veliko kupcev z veseljem ogledavalo novi DS4. Lahko sicer rečemo, da je mogoče najti kar nekaj oblikovno zelo podobnih avtomobilov, a videz Citroëna DS4 daje vtis, kot da gledamo izdelek kakšne premijske znamke. Oblikovalcem je kar dobro uspelo prikriti korenine DS4.

Podobno razkriva tudi notranjost, kjer je prav tako jasno opazna želja ponuditi več, kot so bili kupci Citroënov doslej vajeni. Možne so različne barvne kombinacije armaturne plošče in prevlek (vrat in sedežev) ter vsega, kar je pač sodi tja – pri našem preskušenem primerku je prevladala temna, skoraj povsem črna barva. Sedeži, odeti v usnje, seveda še prispevajo k žlahtnemu vtisu, pohvaliti je treba tudi končno izdelavo notranjosti. Tudi ko gre za uporabnost Citroënovih gumbov in stikal, je vtis dober.

Ergonomija se je Citroënovim oblikovalcem zdela izredno pomembna in tako lahko zapišem, da glede tega ni prav nikakršnih pripomb. Malenkostno zmedenost vzbuja le dvoje vrtljivih gumbov na upravljavskem delu za radio, navigacijo, telefonske in druge funkcije, saj mora biti med vožnjo voznik bolj pozoren na upravljanje kot na cesto, da se ne zmoti in ugasne radia, namesto da bi potrdil naslednjo zahtevo sistema.

Nerodna kljuka in za vekomaj zaprti okni na zadnjih vratih

Tudi sedežem ne moremo ničesar očitati, zadovoljiv je tudi prostor, ki je na razpolago na zadnji klopi, čeprav tam trije na kakšni daljši vožnji ne bodo ravno uživali. Teže se bo prilagoditi nekoliko smeli odločitvi citroënovcev, kako so zasnovali zadnja bočna vrata. V želji, da bi bil videz čim bolj kupejevski, so zanemarili uporabnost tega dela avtomobila.

Že način odpiranja vrat (z zunanje strani je kljuka skrita v predelu, kjer je sicer okvir za zadnje steklo) je nevaren za daljše (predvsem ženske) nohte. Izkaže se tudi, da se mora uporabnik DS4 povsem odpovedati možnosti odpiranja stekel na zadnjih bočnih vratih. Za učinkovito zračenje med vožnjo to vsekakor ni dobrodošlo.

Citroënovim načrtovalcem se je zdelo zelo pomembno tudi bolj v streho segajoče vetrobransko steklo (podobno zamisel so uresničili tudi pri C3), ki za voznika in potnika spredaj povečuje pogled naprej in navzgor, a v vročih poletnih dneh se je izkazalo, kot da ta del omogoča še močnejše segrevanje notranjosti. Učinkovitosti samodejne klimatske naprave sicer ne gre oporekati, toda pri mestni vožnji mora večkrat močneje delovati, da pripravi primerno okolje za udobno vožnjo.

Prtljažni prostor pri novem DS4 je kar zadovoljivo velik, če ga merimo po njegovih tekmecih nižjega srednjega razreda, a seveda ni namenjen prevažanju prevelikih količin prtljage. Prostor brez težav povečamo z delnim ali celotnim preklopom naslonjala zadnje klopi, s čimer tudi zmanjšamo možnost prevažanja več potnikov, vendar glede tega DS4 po uporabnosti pač ne odstopa od kateregakoli tekmeca.

Motor je plod sodelovanja koncerna PSA in BMW-ja

Srce našega preskušenega DS4 je bil zmogljiv motor. Kar 200 'konj' je zmožen 1,6-litrski turbobencinski stroj z dodatno oznako THP. Gre za motor iz kooperacijskega projekta med Citroënovo materjo PSA in bavarskim BMW in glede tega je inženirjem treba priznati, da so pripravili prepričljiv izdelek. Seveda sam zase govori že podatek o največji moči, a tudi glede navora je motor na pravi strani, saj je 275 njut­onmetrov na voljo v zelo širokem območju vrtljajev (od 1.700 do 4.500).

Nervoznega in hitrega pretikanja razmeroma natančno tekoče ročice menjalnika ni, moči je v vseh voznih razmerah več kot dovolj … Kljub zmogljivostim je novi motor lahko tudi varčnež (seveda z nežnejšim pritiskanjem na plin), tako da ima voznik bolj ali manj 'v nogah', kako bo vozil – varčno ali potratno.

Podvozje je v vsem doraslo zahtevam zmogljivega motorja in je tudi prispevalo k vtisu varne lege na cesti, v vseh cestnih razmerah je bil takšen tudi občutek udobja. Le na skrajno luknjastih (žal vse bolj pogostih) zakrpanih slovenskih cestah je počutje slabše, a tu že zaradi velikih koles (in njihovega zaljšanja učinka zunanjosti) ni kakšne učinkovite pomoči.

DS4 se izkaže tudi s popolno opremo (sploh v različici Sport Chic), kjer je le še redkokaj, kar bi lahko dodali na spisek želja. Nisem pa prepričan, ali bodo vse cenovne 'posledice' novega Citroëna DS4 naletele na neomejeno odobravanje pri kupcih. Cenovno se DS4 precej dviga nad povprečje pričakovanj kupcev te znamke (in tudi marsikoga drugega, vključno s podpisanim avtorjem).

Konkurenca?

V družbi tekmecev, kot so Ford Kuga 2,5 T, Mini John Cooper Works, Peu­geot 3008 1,6 THP, Renault Mégane Coupe 2,0T, Volkswagen Golf GTI ali Volvo C30 T5 Kinetic, se DS4 cenovno ne bi odrezal ravno kot tisti z najugodnejšo ceno, če upoštevamo to, kar ponuja. Tako lahko zapišemo, da bo šele čas pokazal, ali novost v Citroënovi ponudbi zares dovolj prepriča kupce ali pa se bo zaradi premajhnega povpraševanja ta francoska znamka morala zateči k preskušeni metodi pospeševanja prodaje – popustom.

bese­di­lo: Tomaž Porekar, foto: Saša Kapetanovič