Test: Dacia Duster 1.5 dCi 110 4WD Prestige

Novi Dacia Duster, ki smo ga preizkusili v najbolje opremljeni različici s štirikolesnim pogonom in močnejšim 110-'konjskim' turbodizelskim štirivaljnikom, se zato tehnično ne odmika od predhodnika, ampak ostaja pri enaki platformi, a z določenimi popravki.

Ti se nanašajo predvsem na volanski mehanizem, ki so mu namesto hidravličnega namenili električni servoojačevalnik. Zaradi njega je volan postal precej bolj natančen in bolje posreduje podatke s podlage, a je kljub temu precej lahkoten in na urejenih podlagah deluje nekoliko ohlapno, na neurejeni podlagi pa poskrbi, da voznikove roke niso preobremenjene z nenadnimi sunki. Podvozje se, tako kot pri predhodniku, zelo suvereno spopada z zahtevami terenske vožnje in gotovo je, da bodo vaše napredovanje po terenu prej ustavili strah in predpisi o vožnji v naravnem okolju kot pa plezalne sposobnosti Dusterja.

Pri tem mu seveda pomaga preizkušeno podvozje, z možnostjo sprednjega štirikolesnega pogona s samodejnim razporejanjem motorne moči med sprednjimi in zadnjimi kolesi ter stalno vklopljenega štirikolesnega pogona, a se napredovanje po terenu prehitro ustavi, ker ni zapore diferenciala. Čeprav pride daleč, je Duster vendarle le športni, in ne pravi terenec. Od predhodnika je sicer podedoval tudi prilagoditev v obliki zelo kratke prve prestave menjalnika, ki nekoliko nadomesti reduktor in pomaga pri vožnji v zelo strme klance in čez terenske grbine.

Ker je prva prestava tako kratka, je po drugi strani med običajno vožnjo po urejenih cestah skoraj neuporabna in pogosto se znajdete v položaju, ko speljete kar v drugi prestavi. Menjalnik je odlično uglašen tudi s turbodizelskim motorjem, ki z delovno prostornino 1,5 litra in močjo 110 'konjev' na papirju ne obljublja veliko, a veliko več uresniči in omogoča tudi dovolj udobno križarjenje pri legalnih avtocestnih hitrostih in precej ugodno porabo goriva. Ta je na testu znašala 7,2 litra, na prizanesljivem normnem krogu pa se je ustalila celo pri 5,4 litra porabljenega dizla na sto kilometrov.

Na avtocestna – in vsa druga – križarjenja ugodno vpliva tudi to, da so se konstruktorji potrudili in Dusterju med prenovo namenili bolj izdatno zvočno izolacijo, s čimer hrup precej manj obremenjuje voznika in potnike ter, kot so pokazali izmerjeni decibeli, ne odstopa od povprečja spodnjega srednjega avtomobilskega razreda.

A to ni edina izboljšava, ki so jo konstruktorji Dusterju namenili za bolj udobne vožnje. Volanski obroč prvič v Dacii poleg višinske omogoča tudi vzdolžno nastavitev, zato je iskanje ugodnega vozniškega položaja precej olajšano, bolj udobno pa je tudi sedenje na precej bolj trdnih sedežih. Kljub temu Duster ne skriva, da je cenovno ugoden avtomobil, saj se sedeži za udobne pokažejo predvsem na kratkih in srednje dolgih razdaljah, med dolgimi vožnjami pa vseeno pokažejo določene slabosti. K udobju med dolgimi vožnjami vsekakor pripomore tudi to, da so vozniku namenili naslon za komolec.

Ker Duster tudi po novem sloni na enaki platformi kot njegov predhodnik, so njegove mere ostale bolj ali manj enake, kar velja tudi za prostorno kabino, ki je bila že odlika predhodnika. A občutek je kljub temu boljši, saj so konstruktorji stebriček A pomaknili za dobrih deset centimetrov naprej, kar pomeni, da je dlje od voznika oddaljeno tudi vetrobransko steklo, kar pripomore k občutku večje zračnosti. K vtisu o kakovostnih izboljšavah pripomore tudi nova, bolj zajetna armaturna plošča, ki precej potrjuje predstavo o robustni naravi avtomobila.

V novem Dusterju je lažja tudi uporaba za dotik občutljivega zaslona infozabavnega sistema, ki so ga konstruktorji pomaknili precej više in s tem močno približali voznikovim očem. Če seveda infozabavni sistem v avtomobilu imate, saj je na voljo predvsem v kombinaciji z najvišjo stopnjo opreme. Kupci se morajo sicer zadovoljiti z bolj konvencionalnim avtoradiem ali celo shajati brez njega.

Če infozabavni sistem imate, gre za preizkušen sistem MediaNav, ki ga poznamo že iz drugih Dacij, zanj pa velja, da sicer ne ponuja zares veliko, a tisto, kar ponuja, učinkovito deluje. V Dusterjevem primeru ponuja nekoliko več. To velja predvsem za prikazovalnika vzdolžnega in prečnega naklona avtomobila ter elektronski kompas, ki pridejo prav predvsem med terensko vožnjo. Takrat, kot tudi med parkiranjem v tesne prostore, je dobrodošel tudi – doplačilni – video sistem s prikazi posnetkov štirih kamer, po ene spredaj in zadaj in po ene na bokih, prav tako pa sistem za pomoč pri spustu po strminah. Nabor asistenčnih sistemov s tem še ni zaključen, saj je Duster poleg tempomata dobil sistem za nadzor mrtvih kotov. Vozniku je namesto klasičnega ključa prvič na voljo pametna kartica, ki lahko ves čas ostane v žepu.

Seveda so poleg oblikovnih sprememb notranjosti Dusterju namenili tudi korenite spremembe zunanjosti. Sorodstvo s predhodnikom je očitno, kar je dobro, saj je Duster marsikaterega kupca pridobil tudi zaradi svoje oblike, a kljub temu gre za nezgrešljivo novi avtomobil, ki veliko bolj ustreza trenutnemu okusu voznikov. Z novo obliko – pri Dacii pravijo, da so novi prav vsi karoserijski deli – je prišla tudi uporaba bolj trdnih jekel, kar se kaže v boljši vzvojni trdnosti in navsezadnje tudi v prej omenjenih boljši zvočni izolaciji in udobju kabine.

Precej pomembno je tudi, da je za Duster v najnovejši izdaji treba odšteti podobno vsoto denarja kot do zdaj. Izdatno opremljeni testni Duster sicer stane skoraj 20 evrskih tisočakov, s čimer ni več najbolj poceni, a je tudi res, da lahko osnovno različico z 1,6-litrskim bencinskim štirivaljnikom in sprednjim pogonom dobite že za 12.990 evrov, za osnovno različico s štirikolesnim pogonom, ki je na voljo v kombinaciji s turbobencinskim motorjem 1.2 TCe, pa boste morali odšteti 16.190 evrov, kar je dovolj solidna cena za avtomobil, ki med drugim ponuja precej zmogljivo terensko tehniko.