Dacia Logan MCV dCi 85 Black Line (7 sedežev)

7 Prav prisrčno posrečeni so ti romunski izdelki. V 21. stoletju, ko svetovna avtomobilska industrija razvija in predstavlja razne blue motion-hybrid power-green energy-plug in in podobne tehnologije, je Renault, pardon, Dacia, na ceste postavil vsaj desetletje (če ne dve) staro tehniko, jo zavil v preprosto plehovje in ponudil za pameten denar. Zadnjič smo si v kranjskem salonu hoteli v živo ogledati Dusterja (znanec se resno zanima za nakup), pa nam je prodajalec odvrnil, da vzorčnega ali testnega vozila nimajo – ker so razprodani! Recept deluje.

Najbolj zanimiv je odziv naključnih mimobežnikov, ki se dregnejo ob Dacio in povprašajo to in ono. Dialog z domačinom, ali pa je bil dopustnik, v Šilu na Krku se je slišal približno takole (bom prevedel v slovenščino, ker da bi nas naš južni sosed ogovoril v našem jeziku, je seveda nepredstavljivo):

»Dober dan, koliko stane tole, « je začel debeluh starejših let.

»Mislim, da približno 13 tisoč evrov, « sem odgovoril, in ko je kar naprej tiho buljil v pločevino, dodal, da se prav dobro pelje, ampak da pa nima prav veliko opreme.

»Klimo ima? Pa ABS? Električno pomične šipe in daljinsko centralno zaklepanje? « ga je zanimalo in seveda je testni Logan vse to imel. Ima pa samo dve varnostni blazini in nima ESP-ja in tempomata, na primer.

»Pa šta če mi to! « je zamahnil z roko, pozdravil in šel.

Razumete? Taka je realnost! Nekaterim je kratko malo vseeno, kakšen je avtomobil videti in s kako napredno tehnologijo je opremljen. Pomembno je, da pelje, in to čim ceneje. V tem je Logan prvak.

Poganja ga v Renaultih in Nissanih ničkolikokrat preizkušen 1, 5-litrski turbodizel. Več, verjemite, ne potrebujete. Nima opazne turboluknje (po tej plati je boljši od močnejši dCijev), je uporaben od 2.000 vrtljajev in zmore spodobno potovalno hitrost (motor se v peti prestavi pri hitrosti 130 km/h vrti s približno 3.200 vrtljaji) in ne porabi veliko goriva, slabost pa je njegova glasnost oziroma slaba izolacija potniške kabine. Ni traktor, a je slabši od, recimo, Clia. Sedeži so prav spodobno čvrsti in dajejo solidno oporo telesu, razen bočne, kar pa je razumljivo, saj Logan ni stroj, s katerim bi švigali po ovinkih. Tam se pelje, kot bi bile serijske Barum Briliantis zimske …

Vse štiri šipe so pomične električno, a so stikala nameščena nenavadno: par tistih za pomik prednjih šip je na sredinski konzoli (okej, to še prebavimo), tista za drugo vrsto potnikov pa so med prednjima sedežema, tako da jih lahko zadaj sedeči potniki upravljajo kar z (bosimi) nogami. Razumljivo z ekonomskega stališča, saj tako v Dacii prihranijo pri stikalih (le štiri namesto sedmih! ) in električni napeljavi (ja, baker ni poceni). Notri najdemo celo 'kasetar' z obvolanskim upravljalnikom, ki bere zgoščenke mp3, in v prednjih in zadnjih vratih zvočnike, boljše od tistih v večini dostavnikov.

Pri končni izdelavi v oči bodejo grdo štrleče žice pod motornim pokrovom in napake pri lakiranju: na prednjih levih vratih se je pod lakom znašla neka iglica, na stiku pločevin na robu strehe pa so vidni sledovi točkovnega varjenja.

V prtljažniku testnega Logana 'blek lajn' se je skrivala klop za dodatna dva potnika, ki zložena ne zavzema veliko prostora in se zelo preprosto postavi. Dostop do zadnje vrste je sicer neroden, a je prostora na tej 'zasilni' klopi dovolj, da je tam sedel 188 centimetrov visok dedec. Brez heca! Prtljažnik se ob postavljeni klopi pomanjša do volumna, ki pogoltne le par manjših nahrbtnikov ali nekaj nakupovalnih vrečk.

Se sprašujete, kako smo preživeli dopust? Šest se nas je družno vozilo do plaže in nazaj, Dacia pa se nad slabimi (makadamskimi) cestami ni prav nič pritoževala, nasprotno, bolj so kolovozi 'ciganski', bolj domače se počuti.

Takole vam svetujem: najprej vam mora biti všeč številka poleg črk E, U in R. Potem ji morate oprostiti vse lastnosti, naštete zraven obrnjenih rdečih trikotničkov, preostane pa vam le še obisk Dacijinega salona. Vas ne motita dolgočasen dizajn in armaturna plošča (vključno z obvolanskimi ročicami) iz starega Clia? Evo, avto za vas.

Matevž Hribar, foto: Matevž Hribar